Zakon velja za vse, tudi za kolesarje

"Kolesarji niso nič boljši kot avtomobilisti. Mnogi se ne držijo predpisov. Tudi koles nimajo vsi opremljenih v skladu z zakonom. Mnogi ne nosijo čelad in vozijo v nasprotno smer. V avtomobilu sem včasih kar slabe volje, ko čakam na semaforju, kolesarji pa prevozijo rdečo," je svoje izkušnje razložil Knez.

Tudi na PU Ljubljana so pojasnili, da kolesarji pogosto ne poznajo in ne upoštevajo prometnih predpisov.  "Najpogostejši prekrški kolesarjev so vožnja po kolesarski stezi v napačno smer, vožnja v rdečo luč, vožnja po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, neupoštevanje prometne signalizacije ter vožnja pod vplivom alkohola," je dejala predstavnica za odnose z javnostmi PU Ljubljana Maja Ciperle Adlešič. Letos so bili kolesarji udeleženi v 350 prometnih nesrečah, od teh so bili kot povzročitelji udeleženi v 174. V tem času sta dva poškodbam podlegla.

Kolesarji se morajo zavedati, da so del prometa, je poudaril Knez. "Otroci že v osnovni šoli opravijo kolesarski izpit. Takrat jim razložijo, kako in kaj, a to očitno kmalu pozabijo. Morda tudi zaradi slabih zgledov starejših. Veliko kolesarjev se predpisov ne drži, ker se ne zavedajo, da zakon velja za vse, tudi zanje." Zato se mu kazni zaradi vožnje skozi rdečo luč ali v nasprotno smer po kolesarski stezi ne zdijo sporne. "Zakaj pa ne. Saj policist tudi pešca ustavi, če nepravilno prečka cesto."

Drugačno mnenje ima Anja, ki se skozi vse leto s kolesom veliko vozi po Ljubljani. "Da nekdo kolesarja ustavi, ker je šel čez oranžno, ko ni avtomobilov, je smešno. Tudi, ko nekdo malo spije in gre na kolo, ni tako grozno. Toliko je ozaveščen, da se ne usede v avtomobil, potem pa dobi to za nagrado," je dejala. Kolesarka Mateja ob rdeči luči na semaforju navadno raje počaka. "Če pa že greš, itak prej pogledaš," je povedala.

Anja je zaupala tudi zgodbo o prijatelju, ki ga je policist ustavil in je moral pihat. Ni napihal. "Potem mu je dal kazen, ker mu ni delala luč. Prav iskal je, samo, da bi nekaj našel. To so grde stvari."

Povedala je še, da je lahko vožnja v nasprotno smer po kolesarski stezi zelo nevarna. Posebej, če gre za visoke hitrosti, vožnjo izza ovinka ali vožnjo ponoči. "Hitro te lahko kdo preseneti," je povedala. Mateja je bila nekoliko drugačnega mnenja. "Vsi kdaj vozimo tudi v nasprotno smer,"  je dejala. Hkrati je poudarila tudi, da moraš biti ob takšni vožnji veliko bolj pozoren. Po podatkih policije je ravno nepravilna stran vožnje drugi najpogostejši vzrok za nesreče. Na prvem mestu je neupoštevanje pravil o prednosti.

Druga plat medalje

Na predpise se na drugi strani pogosto požvižgajo tudi vozniki avtomobilov, ki svoje jeklene konjičke parkirajo na kolesarskih stezah. S tem kolesarje ovirajo in jih prisilijo v vožnjo po cestišču ali po pločniku. "To je velik problem. Če si s kolesom, bodi obziren. Če si z avtomobilom pa tudi ne moreš mislit samo nase. Saj so težave s parkirišči, vendar vseeno ne moreš avtomobila parkirat kjerkoli," je dejal Knez.

Avtomobilov, parkiranih na kolesarskih stezah, Anja skorajda ne opazi. "Mislim, da je tega vedno manj. Ljudje v mestnem središču v takšnih primerih hitro pokličejo pajka, zato so se vozniki tega odvadili." Tudi Mateja je dejala, da na kolesarskih stezah redko naleti na parkiran avtomobil. "Tega je zelo malo. Ko pa kdo parkira, je zelo moteče."

Če se avtomobil vendar pojavi na kolesarski stezi, mora kolesar pogosto zapeljati z nje. V nekaterih primerih lahko ogrozi svojo varnost, je pojasnil Knez. "Lahko tudi zapelje ob avtomobilu in ga poškoduje. Če bo kolesar vozilu odbil vzvratno ogledalo, kdo bo kriv?" se je vprašal Knez in dodal: "Recimo enkrat bobu bob. Že tako je malo kolesarskih stez. Spraznimo jih."

Kolesarjev je v prometu vedno več in kolesarska kultura se v Sloveniji v zadnjih letih le izboljšuje. Tudi zaradi preventivnih akcij in akcij v okviru tedna mobilnosti. Policisti poudarjajo, da je pomemben dejavnik za izboljšanje prometne varnosti v preventivnem delovanju in ozaveščanju kolesarjev na nevarnosti v prometu.