Kot so sporočili z urada vlade za komuniciranje, predlog "ponuja odgovore hitrim spremembam v razvoju družbe". "Predlagani zakon je podlaga, s katero se lahko v najkrajšem možnem času prepreči negativne trende, ki jih beleži pokojninska blagajna," so navedli. Po predlogu bi ohranili socialno državo in ustavili padanje pokojnin, pokojninsko blagajno pa bi finančno stabilizirali najmanj do leta 2020, so povzeli.

Spremembe v pokojninskem sistemu so, kot so spomnili, nujne zaradi neugodnih demografskih trendov, prezgodnjega upokojevanja, slabitve pokojninske blagajne, zniževanja vrednosti začetne pokojnine, nepreglednosti sedanjega sistema in posledično zviševanja javnega dolga. Poglavje o predlagani pokojninski zakonodaji so objavili na tem naslovu.

Pogajanja o pokojninski reformi naj bi se v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki vključuje predstavnike vlade, delodajalcev in sindikatov, začela v sredo. Delodajalci in sindikati so morali do petka predlagati svoje pogajalce.

Cilji pokojninske reforme

Med glavnimi cilji pokojninske reforme je vlada RS navedla finančno vzdržnost pokojninskega sistema, dostojnost pokojnin, preglednost pokojninskega sistema z uvedbo informativnih osebnih računov, vzpostavitev načela odvisnosti med vplačili in izplačili, ohranitev medgeneracijske solidarnosti in povečanje deleža aktivnih zavarovancev.

Ključne spremembe, ki jih prinaša pokojninska reforma

Vlada RS na svoji spletni strani izpostavlja tudi ključne spremembe, ki jih pokojninska reforma prinaša.

Polna starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti: Upokojitvena starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se za moške in ženske z najmanj 15 let zavarovalne dobe postopoma dviguje na 65 let, minimalna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa bo 60 let ob sočasnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe. To velja tako za ženske kot moške. Upokojitvena starost za predčasno pokojnino bo za oba spola 60 let, predčasna upokojitev pa bo možna ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.

Zaustavitev nadaljnjega padanja pokojnin: Odmerni odstotek se vsako leto znižuje za pol odstotne točke, leta 2024 pa bo dosegel 72,5 odstotka. S predlogom zakona se zaustavlja na sedanji vrednosti 78 odstotkov. S tem bi preprečili nadaljnje padanje pokojnin.

Informativni individualni računi – večja preglednost za večjo solidarnost: Uvedba informativnih individualnih računov ima cilj zagotoviti dodatno preglednost celotnega pokojninskega sistema in tako povečati zaupanje zavarovancev v sistem. Predvideva se vzpostavitev informativnega računa, na katerem se bodo za vsakega zavarovanca posebej beležili njegovi matični podatki o obračunanih in plačanih prispevkih. Tako bo zavarovanec v realnem času z nekaj kliki pridobil informacije in kontrolo nad tem, ali mu je delodajalec dejansko plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja: Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je v spodbujanju daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanju prezgodnjega upokojevanja. Merilo za nagrajevanje oziroma kaznovanje z odbitki pri pokojnini predstavlja predčasna pokojnina. Tako se ta zavarovancu zniža za 0,3 odstotka  za vsak mesec upokojitve pred 65 let starosti (oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke iz 38 let na 40 let, so odbitki (t. imen. malusi) temu prilagojeni. Na drugi strani pa predlog uvaja nov bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečeval tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.

Obračunsko obdobje za odmero pokojnine se zviša na 28 let: Upoštevajo se plačani prispevki v 28-letnem obdobju (z možnostjo izvzema najmanj ugodnih 3 let). S tem bo omogočen pravičnejši način odmere pokojnine. Podaljševanje obračunskega obdobja in možnost izvzema se odvija postopoma, so zapisali na spletni strani vlade.

Večja fleksibilnost in odprtost instituta delne upokojitve: Delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). V primeru delne upokojitve bo omogočen tudi fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Tiste, ki se bodo odločili za delno upokojitev, pa se bo skušalo z dodatnim denarnim bonusom v obliki 5-odstotne odmerjene predčasne oziroma starostne pokojnine dodatno motivirati za ostajanje v zaposlitvi, in sicer do dopolnitve 65. leta starosti.

Usklajevanje pokojnin - 60 % od rasti povprečne bruto plače in 40 % povprečne rasti cen življenjskih stroškov: Letna uskladitev pokojnin se opravi ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar – december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih stroškov v obdobju januar – december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.

Prilagoditev poklicnega zavarovanja: Poklicno zavarovanje se prilagaja vsem zavarovancem te oblike zavarovanja. Za večino zavarovancev se določa prispevna stopnja, povišana z zadnjo spremembo pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora plačevati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina je prejemek, ki posamezniku zagotavlja določen dohodek od trenutka, ko zapusti trg dela, pa do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina poklicne pokojnine je pri vsakem posamezniku odvisna od višine nabranih sredstev na njegovem osebnem računu in predvidene dobe prejemanja poklicne pokojnine. Poklicna pokojnina ne sme znašati manj, kot znaša v mesecu uveljavitve pravice do poklicne pokojnine 80 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Uživalec pravice do poklicne pokojnine ima tudi pravico, da se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer si zagotovi višjo odmero pokojnine ob upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Dodatno zavarovanje za zagotovitev dodatnega dohodka: Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku v času uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek. Ta oblika zavarovanja se lahko vzpostavi kot kolektivno zavarovanje pri delodajalcu, ki v celoti financira zavarovanje za vse svoje zaposlene, ali pa z individualno vključitvijo v pokojninski načrt individualnega zavarovanja, na podlagi katerega član sam vplačuje premijo. Vplačnik premije dodatnega zavarovanja je upravičen do davčnih olajšav za vplačane premije. Pravici, ki jih zagotavlja ta oblika zavarovanja, sta: pravica do dodatne starostne pokojnine in pravica do predčasne dodatne starostne pokojnine, zavarovanec pa lahko ob določenih pogojih zahteva tudi izplačilo premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu v enkratnem znesku. Izvajalec dodatnega zavarovanja je pokojninski sklad, ki se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad, kritni sklad, krovni sklad ali pa kot skupina kritnih skladov. Upravljavci pokojninskega sklada so lahko samo pokojninska družba, zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja ter banka, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov.

Bistvene spremembe v primerjavi z veljavno zakonodajo se predlagajo tudi na področju naložbene politike. Na podlagi krovnih skladov oziroma skupine kritnih skladov naj bi se izvajala naložbena politika življenjskega cikla, v okviru katere bi upravljavec sam, glede na starost člana, slednjega razporejal od (pod)sklada z bolj agresivno naložbeno politiko v sklad z manj agresivno naložbeno politiko in na koncu v sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo. Poleg omenjenega se vzpostavlja tudi učinkovit nadzor, tako nad delovanjem sistema samega, kot tudi nad zagotavljanjem pravic članov.