Kot je poudaril Türk, je v teh krajih in v naši državi pomembno, da zgodovinski spomin gojimo s potrebno skrbnostjo, "zlasti pa z velikim občutkom poštenosti in odgovornosti do resnice". Pri tem je spomnil, da je julija 2010 v Trstu skupaj s predsednikoma Italije in Hrvaške najprej položil venec na Narodni dom, "tragični kraj rasti fašizma".
Izpostavil tudi pomen gojenja in razvijanja človekovih pravic
Predsednik je ugotavljal, da se pri nas veliko govori o totalitarizmih, a pri tem posvaril, da lahko površno govorjenje o totalitarizmu tudi zavaja. "Vselej moramo dobro razumeti korenine zla, časovna zaporedja, vzročne zveze in vse to znati pošteno pojasniti. Samo tako bomo gojili zgodovinsko resnico," je ocenil Türk.
Ob tem je izpostavil tudi pomen gojenja in razvijanja človekovih pravic kot temeljnega obrambnega zidu pred vračanjem v kakršno koli obliko zatiranja.
Predsednik je poudaril tudi pomen spomina, ki ga gojijo bivše interniranke in ki opozarja na večni vrednoti resnice in upanja. "Zlo je naposled vedno premagano in vedno pride do zmage dobrega, tako je bilo tudi v 20. stoletju, tem najbolj nasilnem, dolgem stoletju," je pojasnil ter dodal, da nam je prav ta zavest dala možnost, da tudi v 21. stoletju "gradimo upanje na novih osnovah, vendar s spominom na preteklost".
Moč spomina na grozote in trpljenje med drugo svetovno vojno, zlasti na grozote holokavsta, pa nas spominja, "da moramo biti vedno privrženi tistim plemenitim človeškim vrednotam, ki nam edine lahko zagotavljajo pot naprej".
V času druge svetovne vojne 63.000 Slovenk in Slovencev odpeljali v taborišča
Današnja množična udeležba na portoroški proslavi pa po predsednikovih besedah kaže, kako smo v Sloveniji privrženi gojenju tega spomina. Nenazadnje so v času druge svetovne vojne 63.000 Slovenk in Slovencev odpeljali v taborišča, to pa je po njegovem pustilo globok spomin v naši kolektivni zavesti "za danes in za prihodnost". Zbrane je pozdravil tudi piranski župan Peter Bossman ter poudaril, da ne smemo dovoliti, da bi kdor koli s potvarjanjem zgodovine razvrednotil trpljenje internirank in internirancev.
Zgodovinarka Nevenka Troha pa je predstavila knjigo Carla Spartaca Capogreca o fašističnih taboriščih in ob tem ugotavljala, da se je italijanska zgodovinska stroka v zadnjih letih vendarle lotila tudi te problematike. Na proslavi, ki sta se je udeležili tudi evropski poslanki Mojca Kleva in Tanja Fajon, sta med drugim sodelovala partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta in orkester Slovenske vojske.
Že 18. vseslovensko srečanje bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov ter njihovih svojcev in prijateljev, ki ga prireja Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja - Taboriščni odbor Ravensbrück-Auschwitz, se bo sicer zaključilo v ponedeljek.
