Gre za zelo zapleteno vprašanje

Gre za njuno drugo srečanje, potem ko sta se konec avgusta dobila na Otočcu in temeljito pregledala zgodovino spora, ki je nastal po osamosvojitvi obeh držav. Arhar in Rogić sta sicer glede različnih finančnih vprašanj sodelovala že prej, tudi v nekdanji skupni državi SFRJ.

Pri obravnavanju spora o LB se strinjata, da gre za zelo zapleteno vprašanje, sicer pa sta optimistična zaradi dejstva, da obstaja volja in želja na obeh straneh, da bi spor končno uredili.

"Pregledala bova najbolj kritične točke v tem procesu in jim poskušala dati določen svoj komentar in pogled. To je najin namen," je Arhar za STA napovedal pred torkovim srečanjem. Rogić ni želel govoriti o vsebini njunega prihodnjega srečanja.

Ljubljana vztraja, da gre za vprašanje nasledstva

Ljubljana vztraja, da gre za vprašanje nasledstva, saj sporazum o nasledstvu iz leta 2001 ureja vprašanje varčevalcev nekdanje LB kot multilateralen, ne pa bilateralen problem. Zagreb kritizira zaradi pooblastil hrvaške vlade Privredni banki Zagreb (PBZ) in Zagrebški banki v postopkih, ki jih ti komercialni banki vodita na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, in to čeprav sta bili že poplačani z državnimi obveznicami.

PBZ in Zagrebška banka v več ločenih primerih zahtevata nadomestila za izplačila deviznih prihrankov nekdanjih hrvaških varčevalcev, ki so jih v začetku 90. let prenesli v javni dolg Hrvaške. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v javni dolg prenesenih in izplačanih 272 milijonov evrov.

Hrvaška sodišča so zaenkrat zavrnila vse tožbe PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB. Zato se na slovenski strani sprašujejo, zakaj hrvaška vlada vztraja pri pooblastilih komercialnim bankam, ki so bila sprejeta v letih 1995 in 2001.

Slovenska vlada namreč izrecno zahteva umik pooblastil, ki ga tudi pogojuje z ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške in EU.

(Foto: Jaka Gasar)

Hrvaška zahteva od Slovenije, da prizna svoje obveznosti

Rogić je po srečanju na Otočcu ponovil stališče hrvaške vlade, da je treba ločiti spor o LB od vprašanja slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU. Obenem je pojasnil, da Hrvaška zahteva od Slovenije, da prizna obveznosti, ki jih ima matična banka do zagrebške podružnice LB.

Vrnitev deviznih prihrankov zahteva približno 130.000 hrvaških varčevalcev, ki niso mogli ali niso želeli izkoristiti možnost izplačila, ki jo je po osamosvojitvi ponujala hrvaška država. Po hrvaških virih so pustili v LB približno 160 milijonov evrov. Terjatvam je treba dodati tudi dolgoletne obresti.

Hkrati hrvaška podjetja dolgujejo LB približno 400 milijonov evrov, vključno z obrestmi, so poročali hrvaški mediji. Slovenska stran trdi, da so terjatve LB do hrvaških podjetjih z obrestmi dosegle dobro milijardo evrov.

Arhar je pojasnil slovensko videnje spora in dejal, da gre na eni strani za zasebnopravna razmerja, na drugi strani pa je dejstvo, da nove države na območju nekdanje Jugoslavije niso nastale na podlagi konsenza, v skupni državi pa smo imeli enoten devizni zakon.

Devizna zakonodaja je po mednarodnem privatnem pravu del t.i. obvezne zakonodaje. Če je subjekt mednarodnega javnega prava nastal brez konsenza, je logično, da je prišlo do "kratkih stikov". Če bi bilo med novimi državami soglasje, bi rešitev našli že v dunajskem sporazumu, je poudaril Arhar in izrazil prepričanje, da gre za vprašanje nasledstva.

Arhar in Rogić pričakujeta, da bosta vsem sprejemljiv predlog rešitve predložila obema vladama v najkrajšem možnem času. Arharju se mandat izteče konec leta, medtem ko Rogićev mandat ni omejen.