"Predlogi pokojninske reforme, reforme trga dela in zakona o urejanju trga dela prinašajo nove pasti za zaposlene in za brezposelne," je na današnji novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Zagotovil je, da se bodo vključevali v dialog o besedilih, ki pa ga po njegovih besedah zaenkrat ni.

Smer individualnih pokojninskih računov

Pri predlogu pokojninske reforme izražajo bojazen, da gre "vse skupaj v smer individualnih pokojninskih računov". "Sklepati je, da je dejanski cilj ne le omogočiti vpogled v znesek zbranih sredstev na računu, ampak dejansko uvesti individualne račune," je dejal.

Še zlasti pri predlogu reforme pogrešajo izračune. "Če pokojninska reforma ne zagotovi, da pokojnine ne bodo padale, potem bo uzakonjeno zmanjšanje pokojnin," je dejal.

Poslanka SD Andreja Črnak Meglič pa je menila, da predlagane pokojninske spremembe pomenijo drastične posege v pravice žensk, saj se jim bo zahtevana delovna doba za upokojitev zelo hitro podaljšala z 38 na 40 let.

Pokojnine se usklajujejo z rastjo plač, socialni prejemki pa z rastjo življenjskih potrebščin

Še posebej kritična pa je bila do predlagane izločitve pravic, ki so urejene v 232. členu veljavnega pokojninskega zakona in v katere je posegel že varčevalni zakon, iz pokojninskega zakona. Pokojnine in torej tudi pravice iz omenjenega člena, ki se med drugim nanašajo na nekdanje borce NOB in internirance, se namreč usklajujejo z rastjo plač, socialni prejemki pa z rastjo življenjskih potrebščin, je opozorila.

Poslanci SD in PS so danes popoldne v državni zbor vložili predlog spremembe zakona o usklajevanju javnih financ, je povedala poslanka SD Majda Potrata. S predlaganim besedilom želijo razveljavili spremembe, ki jih je omenjeni zakon uveljavil na področju pokojninskega sistema s svojim 143. členom.

Predlagana sprememba zakona, ki naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 2013, "odpravlja nedopusten poseg" v pravice nekaterih skupin upokojencev, je poudarila poslanka. Poleg tega bi tudi pravici do letnega dodatka za upokojence, ki jo je varčevalni zakon omejil, vrnili vsebino, ki jo je imela pred uveljavitvijo zakona.

Urejanje trga dela: večja prožnost, a bistveno manjša varnost za zaposlene

SD in PS sta predlog novele s takšno vsebino vložili že julija, a je državni zbor na seji 18. julija ni podprl.

Janko Veber se je danes na novinarski konferenci dotaknil tudi predlaganega zakona o urejanju trga dela. Ta gre po Vebrovih besedah v smer večje prožnosti, a tudi bistveno manjše varnosti za zaposlene. "Gre za prisilno začasno in občasno delo, saj te v primeru, če te prisilne pogodbe ne boš podpisal, čaka izbris iz evidence brezposelnih," je pojasnil.

Zniževanje pravic in skrajševanje obdobja za prejemanje nadomestila ne bosta zvišali števila zaposlenih, je dejala Črnak Megličeva. "Pač pa je rešitev v pogumnejši gospodarski politiki, ki bo gospodarstvo spodbujala k ustvarjanju novih delovnih mest," je menila.