Računsko sodišče je namreč pregledalo učinkovitost upravljanja s pogodbami, in sicer so pod drobnogled vzeli obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2009. Ob tem so ugotovili, da so bile za številne pogodbe sklenjeni aneksi, ki so bodisi povečali vrednost pogodb bodisi podaljšali roke za izvedbo naročila.

Po navedbah prvega namestnika predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela so v reviziji med drugim pregledali tudi pogodbe, povezane z izgradnjo pediatrične klinike, informacijskega sistema carinske uprave ter izgradnjo in vzdrževanje sistema e-uprava.

Vesel je ob tem izpostavil, da so večkrat opazili, da so pogodbena določila nejasna, da cena ne ustreza najbolj dejanskemu stanju ali pa da ponujeni roki niso realni, pa tega naročnik ne opazi v fazi izbire ponudnika.

Instrumenti unovčenja bančne garancije ali pogodbene kazni ne uporabljajo v zadostni meri

Dejstvo je tudi, da se instrumenti unovčenja bančne garancije ali pogodbene kazni ne uporabljajo v zadostni meri. "Med drugim je problem, da je bančna garancija relativno visok strošek za ponudnika in v ponovljenih postopkih ali izbiri novega izvajalca so nato bančne garancije še višje. Zato se rajši podaljšujejo roki, kar pa privede do velikega števila aneksov," pravi Vesel.

Podaljševanje rokov z aneksi pa pomeni spet problem pri unovčevanju pogodbenih kazni, opozarja Vesel. A naročniku je pač največkrat v interesu, da se pogodba izpelje do konca, torej da se nekaj zgradi ali se informacijski sistem vzpostavi, zato so "naročniki v neki meri v podrejenem položaju do izvajalca". Unovčenje pogodbenih kazni, prekinitev pogodbe in iskanje novega izvajalca bi zadevo namreč bistveno podaljšalo, po besedah Vesela pa lahko tudi podražilo.

Ministrstvo za zdravje je leta 2008 plačalo preko 280.000 evrov za storitve, ki bi jih lahko izvajali sami

Vesel izpostavlja še problem sodelovanja z odvetniki, ki kot zunanji izvajalci pomagajo pri upravljanju pogodb. Tako je denimo ministrstvo za zdravje leta 2008 plačalo preko 280.000 evrov za storitve, ki bi jih sicer lahko izvajali tudi sami, saj imajo za to tudi zaposlene. Ker so morali odvetniki vse parafirati, je to povzročilo tudi zaostanke pri izvedbi naročil, ko se je takšna praksa v letu 2009 prekinila, pa je imelo ministrstvo težave celo pri pridobivanju dokumentacije od odvetnikov.

Skrbnikov pogodb je v državnih organih sicer kar okoli 1800, med njimi pa imajo nekateri tudi pomanjkljiva znanja iz določenega področja ali pa so preobremenjeni. Tudi zato prihaja do najemanja zunanjih izvajalcev.

Pri gradbenih pogodbah je relativno velik problem tudi dejstvo, da skrbniki pogodb le potrjujejo ugotovitve gradbenega nadzora, ti nadzorniki pa so večkrat povezani z izvajalcem, še dodaja Vesel.

S pristojnimi organi pa računsko sodišče trenutno tudi preverja, ali je kdo pri svojem ravnanju storil tudi kakšno kaznivo dejanje, je potrdil Vesel. Na Računskem sodišču so sicer s sodelovanjem naročnikov pri izvedbi revizijskih postopkov po Veselovih besedah zadovoljni, saj so mnogi že v teku revizije sprejeli nekatere popravljalne ukrepe.

Naročniki v neugodnem položaju, ko bo zaradi insolvenčnosti ali drugih vzrokov prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja pogodb

Predvsem kriza pa pomeni še več tveganja pri izvajanju predvsem gradbenih pogodb. Že sedaj se namreč relativno oži konkurenca na tem področju, po drugi strani bodo pa naročniki v neugodnem položaju, ko bo zaradi insolvenčnosti ali drugih vzrokov prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja pogodb, kar posledično pomeni morebitno podražitev pogodbe ter podaljševanje rokov zaradi novih razpisov, opozarja Vesel.

Zato poudarja, da je rešitev v boljši pripravi razpisne dokumentacije in pogodb, ter da naročniki v postopkih oddaje javnega naročila bolj previdno preverijo dejansko možnost ponudnika za izvedbo javnega naročila. Več pozornosti bo treba po njegovem mnenju nameniti tudi dejstvu, da je instrumentov po sklenitvi pogodb razen unovčenja kazni zaradi zamud, bančnih garancij in prekinitev pogodbe, relativno malo.

Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter ministrstvu za finance ugotovitev revizije danes še niso komentirali. Kot so pojasnili, bodo poročilo najprej podrobno preučili. Prav tako STA danes še ni dobila pojasnil na ministrstvu za zdravje.