V Zvezi svobodnih sindikatov so se nad izjavo nasmejali. "Ne morem verjeti, da je lahko finančni minister izjavil kaj takega. Če jo je, pa predlagam, naj najprej kaj prebere in se seznani z ureditvami glede finančnega poslovanja sindikatov v Evropi," je ministru svetoval sekretar ZSSS Milan Utroša. Pojasnil je, da so sindikati po konvencijah Mednarodne organizacije dela (MOD) prostovoljne in neodvisne organizacije, ki si same zagotavljajo sredstva, praviloma s članarinami, in razpolagajo z njimi popolnoma samostojno. "Povsod so še posebej varovani podatki o stavkovnih fondih, ki kažejo sindikalno moč," je poudaril Utroša in dodal, da teh podatkov Šušteršiču, naj si jih ta še tako želi, nikakor ne nameravajo zaupati. Po Utrošinem mnenju je glede na konvencijo MOD sporno celo to, da pošiljajo podatke o finančnem poslovanju na Ajpes (redno bilanco s prihodki, odhodki in maso plač), tako kot druge gospodarske družbe, saj jim tega ne bi bilo treba početi.
Stanojević: Minister je totalno usekal mimo
Da je Šušteršičeva želja "popolnoma neutemeljena" zagotavlja tudi Miroslav Stanojevič, strokovnjak za socialni dialog na Fakulteti za družbene vede (FDV). " Minister je s svojo izjavo totalno usekal mimo in pokazal popolno nepoznavanje pravil delovanja sindikatov," je dejal Stanojević. Po njegovem vedenju je popolna samostojnost sindikatov uveljavljena povsod po svetu. "Izjema so le nekatere države, kjer so sindikati finančno zelo šibki in prejemajo pomoč iz proračuna, kakor je na primer v Franciji. V tem primeru je razkritje njihovega finančnega poslovanja seveda smiselno," je pojasnil Stanojević.
Sindikatom v bran so stopili tudi delodajalci. "Kakor se sindikati ne spotikajo nad dejstvom, da delodajalska združenja nimamo zakona o reprezentativnosti, se tu mi ne mislimo spraševati o tem, kdo je in kdo ni reprezentativen med sindikati," je dejal Smole. Njegovo mnenje je, da je problematiziranje reprezentativnosti v sedanjih razmerah popolnoma nesmiselno. "Zdaj je čas, da se usedemo skupaj in se dogovorimo glede reform. Takšna vprašanja jih ne bodo pomagala uveljaviti," je opozoril Smole.
Ključni pogoj za reprezentativnost je število članstva
V Sloveniji imamo po podatkih ministrstva za delo 45 reprezentativnih sindikatov; na seznamu najdemo tako velike konfederacije, kjer sta najbolj številčna ZSSS in Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), kot tudi številne manjše sindikate, na primer Sindikat kapitanije Slovenije, Sindikat delavcev Statističnega urada RS, Sindikat zavarovalnih zastopnikov Slovenije in Sindikat Vladne agencije Slovenije. Po zakonu o reprezentativnosti sindikatov lahko reprezentativni sindikati "sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo in sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev, ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju".
Pogoji za reprezentativnost sindikatov so njihova demokratičnost in uresničevanje svobode včlanjevanja, neprekinjeno delovanje najmanj zadnjih šest mesecev, neodvisnost od državnih organov in delodajalca, financiranje pretežno iz članarine in drugih lastnih virov ter število članstva, ki ga sindikat dokazuje na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov. Zveze ali konfederacije sindikatov za območje države postanejo reprezentativne, če je vanje včlanjenih najmanj 10 odstotkov delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Sindikati, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo, pa pridobijo reprezentativnost v primeru, če imajo najmanj 15 odstotkov delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine ali širše lokalne skupnosti. Petnajst odstotkov delavcev je pogoj tudi za reprezentativnost sindikata pri delodajalcu.
Reprezentativnost sindikatov, ki delujejo na področju celotne države oziroma zastopajo posamezne panoge, dejavnosti, poklice, občine ali širše lokalne skupnosti, se določi z odločbo, ki jo na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev izda minister za delo, družino in socialne zadeve. Odločitev o reprezentativnosti sindikata v podjetju pa sprejme delodajalec.
Ko sindikat izpolni pogoje, ima reprezentativnost zagotovljeno do konca svojega obstoja. Naj ob tem opozorimo, da se mora v nekaterih drugih državah reprezentativnost dokazovati na vsakih nekaj let, večinoma na štiri leta. V ZSSS pravijo, da so že večkrat zahtevali spremembe, tako glede zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki je nespremenjen od leta 1993, kot glede ureditve reprezentativnosti delodajalskih združenj, a da za to ni bilo političnega posluha, poleg tega pa so temu nasprotovali tudi ostali sindikati.
