Njene prave identitete ne bomo izdali, ker pravi, da v službi ne želi postati tarča posmeha. "Ko sem naredila magisterij, so sodelavci od zavisti pozeleneli. Če bi izvedeli, da zdaj služim s čiščenjem tujih stanovanj, bi se privoščljivo smejali in me morda še prijavili na inšpektorat. Takšni so pač ljudje. Če ti gre dobro, bi te pregriznili na pol, če ti gre slabo, pa ti privoščijo."

Alenka pravi, da je bila odločitev, da postane snažilka, najtežja v njenem življenju, čeprav spoštuje vsako delo. "Lahko bi celo rekla, da to štejem kot moj največji življenjski neuspeh. Ko se spomnim, koliko noči sem prebedela ob knjigah in študirala za izpite, me stisne v želodcu. Resnično sem verjela, da bo ves moj trud nekoč poplačan in da se mi bodo z magisterijem odprla vrata. Kakšna zmota!"

Celo snažilke se tepejo za delo

V podjetju, v katerem je zaposlena, možnosti za napredovanje nima. To so ji jasno povedali že takrat, ko je ob delu diplomirala. Še vedno opravlja delo, za katero je predpisana srednješolska izobrazba, in temu je primerna tudi njena plača. Ko se je letos sin vpisal na fakulteto in so doma preračunali, koliko novih stroškov bodo imeli, je spoznala, da je minil čas, ko se je lahko smilila sama sebi, in da je treba nekaj narediti.

"Šla sem skozi več faz. Najprej sem si morala priznati, da od magisterija nimam nič in da si ga lahko kvečjemu obesim na steno, da me bo spominjal na lepe stare čase. Ko sem se že sprijaznila, da bom pač služila s popoldanskim delom, sem razočarano ugotovila, da me tudi delo na črno ne čaka za vsakim vogalom in da se bom morala zanj pošteno potruditi. Razmišljala sem, da bi čuvala otroke, vendar nisem našla strank. Pogovarjala sem se z dvema mamicama, ki sta mi dejali, da me bosta poklicali, če bosta potrebovali večerno varstvo. Iz tega torej ni bilo nič. Poleti sem imela v načrtu, da bom nabirala borovnice in jih prodajala, vendar jih nikjer ni bilo, ker jih je menda uničila zmrzal. Potem je nekega dne prišla odrešujoča ideja, da bom snažilka. Skoraj me je kap, ko so mi povedali, da je tudi snažilk na črnem trgu preveč in da zaradi krize niti one nimajo več toliko dela, kot so ga imele nekoč. S pomočjo znancev sem potem vendarle dobila nekaj strank, tako da zdaj ob popoldnevih brišem prah, sesam, čistim okna in likam. Cena je po dogovoru. Družine, ki so z mojim delom zadovoljne, mi plačajo tudi 10 evrov na uro."

Pomembni sta podjetnost in iznajdljivost

Direktorica celjske območne enote Zavoda RS za zaposlovanje Karmen Leskošek pravi, da Alenkin primer ni osamljen in da je v celjski regiji kar 946 brezposelnih ljudi z univerzitetno ali višjo izobrazbo. "Gospa ima vsaj službo in nič ni narobe, če opravlja delo za peto stopnjo izobrazbe. Mnogi se dodatno izobražujejo, ker želijo svoje znanje nadgraditi, pa potem kljub temu v službi ne napredujejo. Zagotovo pa zaradi svoje izobrazbe svoje delo opravljajo lažje, manj stresno, morda tudi na "posodobljen način". Da njihova plača ni takšna, kot bi si želeli, je seveda drug problem. Tega, kako se znajdejo, da zaslužijo še dodaten denar, seveda ne morem komentirati."

Julija letos je bilo v celjski regiji 11.200 brezposelnih, kar je 30 odstotkov manj kot decembra lani in odstotek več kot julija lani. Med njimi je največ družboslovcev, humanistov in politologov, medtem ko strojni in računalniški inženirji ter seveda zdravniki nimajo težav z zaposlitvijo. Po besedah Leskoškove delodajalci v glavnem iščejo delavce s poklicno izobrazbo, zato na zavodu mlade osveščajo, kakšne so zaposlitvene možnosti na posameznih področjih. Prav tako jim poskušajo pojasniti, da so se razmere zelo spremenile in da imajo danes največje možnosti za uspeh tisti, ki so iznajdljivi, podjetni in komunikativni.

Iznajdljivost in podjetnost pa se dobro obnese tudi pri iskanju dodatnega zaslužka. V času krize se vsak poskuša znajti po svoje. Precej dobro na črno služijo frizerke, ki pridejo tudi na dom in na tak način ustrežejo predvsem starim gospem. Nabiralke borovnic so menda letos po vsej Sloveniji ostale praznih rok, lani pa so, vsaj na Celjskem, za liter borovnic računale od osem do deset evrov. Iskane so tudi ženske, ki po naročilu pečejo pecivo in potice za poroke in večja slavja. Te se običajno oglašujejo po načelu od ust do ust.

Z uličnim prepevanjem zasluži 30 evrov na dan

Starejša Laščanka, pri kateri ljudje zelo radi naročajo domače dobrote, nam je zaupala, da zaslužek ni velik, da pa na tak način vendarle nekaj privarčuje. "Domače je še vedno domače. Ljudje to cenijo in so pripravljeni plačati. Pogosto se dogaja, da za slavja naročijo tudi kruh iz krušne peči. Za šalo se lahko pohvalim, da nimam težav s plačilno nedisciplino. Nikoli se še ni zgodilo, da ljudje tistega, kar so naročili, ne bi plačali, pogosto pa me kasneje priporočajo tudi drugim. Res pa je, da moram za peko imeti domače sestavine. Če ne bi imela doma svojih orehov, domačega mleka pa skute in smetane, se mi finančno ne bi izšlo in izdelki ne bi bili tako dobri," je naštevala svoje prednosti kmetica.

Štiridesetletni Žalčan Gorazd Matela se preživlja z uličnim petjem. Čeprav je po poklicu vrtnarski in aranžerski tehnik, je več let delal kot napovedovalec in moderator programa na lokalnih radijskih postajah, letos pa je ostal brez dela in denarja. "Preden sem začel na ulicah prepevati in igrati na kitaro, sem imel vrsto pomislekov. Nisem želel, da bi me ljudje enačili z berači, ki jih je vse več. Opazoval sem Srečka Konca, ki je v Celju že deset let legenda uličnega igranja, in se naposled ojunačil," pravi Matela, ki skoraj vsak dan na ulici prepeva in igra tudi do osem ali deset ur.

"Moj dnevni zaslužek znaša od 20 do 30 evrov. Najbolje je takrat, ko ljudje dobijo pokojnine. Zaboli me, ko mi upokojenka, ki še same zase nima dovolj, podari dva evra, medtem ko se direktorji in drugi gospodje v kravatah držijo za žepe, da jim slučajno iz njih ne bi padel kakšen bakren cent."

Denar, ki mu ga ljudje podarijo, potrebuje za osnovne življenjske potrebe. Pravi, da je krvavo zaslužen: "Osem ur na dan je težko igrati kitaro, ker ti otrpnejo prsti in tudi glas ti odpove. Se pa vsakemu zahvalim za vsak cent in največ mi pomeni, če mi kdo odvrne. Hvala tudi tebi!"