A z ministrstva so sporočili, da Dnevnikovih vprašanj ne bodo komentirali, saj je minister predloge sprememb že predstavil. Tudi iz SDS, kjer so se lani skupaj s sindikati in študenti borili proti vpeljavi malega dela naših vprašanj niso želeli komentirati. Ena največjih nasprotnic malega dela, takratna predsednica Študentske organizacije Slovenije, zdaj pa članica stranke SDS Katja Šoba, je povedala le, da se v zadnjem času posveča materinstvu in o začasnem delu ve le toliko, kolikor je izvedela iz medijev, zato podobnosti obeh zakonov tudi ona ni želela komentirati.
Rešitve, ki so jim nekdaj nasprotovali, zdaj izpostavljajo kot izboljšave
Tako na ministrstvu kot v SDS pa so ponovno izpostavili dve bistveni razliki v novem predlogu. Prva je »temeljito krčenje dovoljenih ur opravljenega malega dela (poudarek avtorja)«. Iz primerjave obeh zakonov je sicer razvidno, da je bilo malo delo omejeno na 720 ur na leto (60 ur na mesec), začasno delo pa na 60 ur na mesec. Torej njihov argument drži le delno, saj predvideva ostrejše omejitve le za delodajalce.
Druga razlika, kot poudarjajo na ministrstvu in v SDS, pa je, da bo začasno delo možno opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje. Toda, zanimivo, prav taki ureditvi so ostro nasprotovali ob prvem branju zakona o malem delu, je še spomnil Zorko. Julija 2010 je namreč poslanka SDS Alenka Jeraj, ki je zdaj predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na temo vključevanja zavoda za zaposlovanje v sistem posredovanja malega dela povedala: »Sedaj ta zavod dodatno obremenjujemo, kljub temu da ves čas govorijo, da delajo s premalo ljudmi in večina državljanov ga prepoznava kot neučinkovitega ali pa vsaj bolj slabo učinkovitega.« (Neavtoriziran prepis magnetograma so nam posredovali iz Zveze svobodnih sindikatov.)
S pomočjo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije smo v tabeli, ki je dostopna na Dnevnikovi spletni strani, primerjali člene lani na referendumu zavrnjenega zakona o malem delu in predloge členov iz novele zakona o urejanju trga dela, ki se nanašajo na začasno delo. Presojo, ali na Vizjakovem ministrstvu »skozi zadnja vrata uvajajo malo delo«, kot so zapisali študentje, prepuščamo bralcem.
Vprašanje socialne varnosti še vedno odprto
Študentje in sindikati zdaj ministra Vizjaka opominjajo, da so se v kampanji proti zakonu o malem delu skupaj zavzeli tudi za povečanje socialne varnosti delojemalcev. Predlog začasnih oblik dela pa ne prinaša denarnega nadomestila v času bolezni, ne prinaša povrnjenih stroškov dela, odpravnine, denarnega nadomestila v času nege otroka, denarnega nadomestila za starševstvo ob rojstvu otroka, poštene pokojnine, dostojnega plačila, pravice od 30-minutnega odmora in pravice do stavke, je naštel Zorko.
V krovni organizaciji slovenskih študentov pozivajo ministra, naj jih končno vključi v nadaljnja usklajevanja, saj je sam večkrat poudaril, da je namen novih predlogov ravno izboljšanje položaja mladih in njihovega vstopa na trg dela, česar pa po njihovem mnenju z zdaj predlaganimi spremembami ne bodo dosegli.
