Od leta 2005 se je razmerje med zaposlenimi in upokojenci bistveno poslabšalo

Pokojninska reforma je po besedah ministra potrebna zato, ker se je od leta 2005 do lani bistveno poslabšalo razmerje med zavarovanci in upokojenci, in sicer je z 1,67 padlo na 1,53 zavarovanca na upokojenca. "Pokojninska blagajna zato postaja finančno nevzdržna, in če se to zgodi, se postavlja le še vprašanje, kdaj bo pod vprašajem zakonito izplačevanje pokojnin," je na novinarski konferenci dejal Vizjak.

Reforma po njegovih besedah temelji na načelu, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino. Za slednjo bi bilo tako dovolj 40 let zavarovalne dobe in dopolnjenih 60 let, kar bi veljalo tako za moške kot za ženske, je povedal.

Uvajanje t.i. informativnih osebnih računov

Prav tako po besedah ministra reforma pokojninsko blagajno čisti vseh tistih pokojnin, ki nimajo osnove v plačevanju socialnih prispevkov. "To pa ne pomeni, da posegamo v krog upravičencev ali višino teh prejemkov, pač pa jih le izvzemamo iz pokojninske blagajne in selimo v druge predpise," je poudaril.

Reforma uvaja tudi t. i. informativne osebne račune, prek katerih bo lahko po besedah ministra vsak "spremljal plačane prispevke in njihovo višino, vsebovali pa bodo tudi simulacijo višine pokojnine".

V zvezi s predlagano reformo trga dela - novelama zakonov o delovnih razmerjih in urejanju trga dela - je Vizjak med drugim ponovil, da je njen cilj zmanjšati segmentacijo na trgu dela.

Na eni strani visoka varnost zaposlitev za nedoločen čas, na drugi pa "divja fleksibilnost

Kot je izpostavil, imamo v Sloveniji zdaj na eni strani razmeroma visoko varnost zaposlitev za nedoločen čas, na drugi strani pa "divjo fleksibilnost". Predlagana reforma zato predvideva enotno pogodbo zaposlitve za nedoločen čas, s katero želijo mladim ponuditi stabilne zaposlitve, tako da bodo lahko načrtovali prihodnost, najeli kredit, razmišljali o družini.

Enotna pogodba predvideva tri obdobja zaposlitve: poskusno, prilagoditveno in obdobje stabilnosti. Večina Slovencev, ki so zaposleni za nedoločen čas, bo pogodbe, vezane na stabilno obdobje, ohranila in ne bo sklepala novih, je povedal minister. Tudi za te pa bodo po njegovih besedah veljale nove določbe glede postopkov odpuščanj, odpravnin, odpovednih rokov.

V odmor za malico in dodatek na delovno dobo ne bodo posegali

Minister je pojasnil še, da vendarle ne bodo posegli v odmor za malico in dodatek na delovno dobo, kot so sprva napovedali. Sedanja dikcija pri dodatku na delovno dobo dopušča, da se delodajalci in delavci lahko dogovorijo, da se ta dodatek prekvalificira v dodatek za stalnost, je pojasnil.

Zlasti sprva predlagano izvzetje 30-minutnega odmora iz delovnega časa je sicer zelo razburilo sindikate, medtem ko delodajalci to rešitev zagovarjajo.

O spremembah pokojninske in delovnopravne zakonodaje smo že poročali:

Z Vizjakom v pokoj kasneje, a prej, kot je načrtoval Svetlik

Tudi po Vizjaku kasneje v pokoj

Sporno “čiščenje” pokojninske blagajne

Vlada bi iz pokojninske blagajne "počistila" 280.000 upokojencev

SDS obrnila ploščo: zdaj ona uvaja malo delo

Ideje malega dela ne obujajo

Na ministrstvu želijo k večji aktivnosti motivirati tudi brezposelne, zato uvajajo začasna in občasna dela. Ta ne obujajo ideje malega dela, ki je padla na referendumu, je dejal Vizjak. To delo bo namreč mogoče opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje, predvideno pa je tudi krčenje dovoljenih ur takšnega dela.

Poleg tega želijo znižati "past brezposelnih", torej razliko med denarnim nadomestilom za brezposelnost in pričakovano plačo, če bi bil ta brezposelni zaposlen. Če je ta razlika premajhna, namreč ni motiviranosti za zaposlitev, je posvaril minister.

Po Vizjakovih besedah predlagana reforma krepi tudi varstvo starejših. Sedanja zaščita za delavce, starejše od 55 let, bo po novem veljala za delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let starosti in do pet let pokojninske dobe (in torej ne bo več vezana na starost). Delodajalec jih ne bo smel odpustiti brez njihovega soglasja.

Odpravninskega sklada v novi različici predloga ni

Predlog uvaja tudi elektronsko komuniciranje med delodajalci in delavci, administrativne poenostavitve ter povečuje pristojnosti inšpekcije dela, s čimer naj bi se zamejilo sivo ekonomijo, je naštel minister.

Odpravninskega sklada v novi različici predloga ni. Sklad bodo vzpostavili s posebnim zakonom, ki ga bodo pripravili v pol leta, je napovedal.

Vlada je danes vse tri omenjene reforme poslala tudi socialnim partnerjem (tem bo reforme podrobneje predstavila na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta) in opoziciji, pri tem pa računa, da bi ji vse tri uspelo sprejeti še v tem letu. Če se bo to zgodilo in če bo DZ sprejel še nekatere druge predlagane finančne zakone, Vizjak ocenjuje, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč. "Če pa bomo priča blokadam, potem pa so možni tudi najbolj žalostni scenariji," je dodal.