"Ko cene primarnih surovin naraščajo in ko se o tem v javnosti veliko govori, je to argument oziroma alibi, da cene dvignejo vsi v verigi," pravi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. "Razpravljanje o podražitvah je megla, ki jo izkoristijo vsi. A to ni nelegitimno. To je v naravi biznisa. Naloga poslovnih subjektov je, da skušajo zase iztržiti največ. In to je mogoče takrat, ko je tržni boj med ponudniki slaboten. To je očitno v sektorju trgovine na drobno, kjer je konkurenca omejena. Zato se hrana najbolj podraži v trgovini, kjer sunek podražitev tudi najdlje časa traja, čeprav se surovine vmes pocenijo."

Prašiči so dragi in še malo jih je

Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, nam je povedal, da so se vsi slovenski mesarji s trgovci že dogovorili o višjih (tudi za četrtino) cenah svežega mesa, medtem ko naj bi se podražitve izdelkov (do 15 odstotkov) zgodile v nekaj tednih. Poudarja, da je od trgovcev in njihovih marž odvisno, v kolikšni meri bodo te podražitve v svojih denarnicah občutili potrošniki.

Krivec pravi, da so bili mesarji v podražitve svežega mesa prisiljeni, predvsem pri svinjini, saj je v zadnjem letu dni cena prašičev zrasla za tretjino, za nameček jih povsod po Evropi primanjkuje. To je posledica padca staleža živali. Zaradi nenehnega draženja surovin, zlasti koruze, ki je osnovna hrana prašičev, se reja ne splača. Po drugi strani se je povečal izvoz evropskega mesa na Kitajsko, Japonsko in tudi v Rusijo, ki je pred tednom dni, ko je postala članica Svetovne trgovinske organizacije, carino za uvoz svinjine iz EU s 40 znižala na 10 odstotkov. Povpraševanje po evropskem prašičjem mesu je močno naraslo tudi v ZDA, potem ko so odobrile za dodatnih 18 milijard dolarjev uvoznih kvot za meso iz EU, je dogajanje ponazoril Izidor Krivec. Dodatno težavo na trgu s prašičjim mesom povzroča izbruh afriške prašičje kuge v Ukrajini.

Janko Kodila, direktor Mesarstva Kodila, pričakuje, da jim bodo trgovci s 1. oktobrom odobrili v povprečju 12-odstotno povišanje cen mesnih izdelkov, a glede na razmere na trgu ni prepričan, ali pred koncem leta ne bo potrebna še ena podražitev. "Cene bi morali dvigniti vsaj za 20 odstotkov, vendar se zavedamo, da ljudje nimajo denarja. Slanina, denimo, ki je veliko porabimo, se je v tujini z 80 centov podražila na 1,40 evra za kilogram. Če bo hrana za prašiče draga, se bo stalež še zmanjšal in bo še večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Težki časi bodo. Upam, da manj črnogledi, kot jih trenutno sam vidim," si želi Kodila.

Dva kapučina = kilogram piščanca

O višjih cenah govorijo tudi peki. Sandi Svoljšak, član uprave Žita, je napovedal, da bodo zaradi dražjih surovin in energije podražili vse, kar je povezano s pšenico oziroma moko. "Ne gre le za dražje pšenico, ječmen, moko in koruzo, ampak tudi za višje cene embalaže in energentov. Zemeljski plin, denimo, je v Sloveniji za okoli trideset odstotkov dražji kot v Italiji in Avstriji," napovedane dvige cen kruha in pekovskih izdelkov upravičuje Svoljšak. Janez Šenveter iz družinskega pekarskega podjetja Hlebček pa poudarja, da cenovno politiko določajo trgovci: "In če novinarji govorijo o tem, da se kruh ne bo podražil, trgovci to zagrabijo, stiskajo nas, mi potem stiskamo dobavitelje moke, oni stiskajo naprej kmete. To je začaran krog, na koncu vsi dobimo manj."

Kako pa bodo živilci podražitve upravičili pred kupci, saj kupna moč drastično pada? Izidor Krivec: "Pri mesu se ne bojim negativnega odziva, saj ostaja eno najcenejših živil. V Sloveniji cene mesa dosegajo le 80 odstotkov povprečja EU. V Avstriji je meso v trgovinah za 18 odstotkov dražje kot v EU, v Italiji za osem odstotkov. Meso se draži po vsej Evropi, zato bo v Sloveniji še vedno najcenejše."

Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, navaja, da povprečna družina v Sloveniji za hrano porabi 17 odstotkov družinskega proračuna, na Hrvaškem 41 in v Srbiji več kot 60. "Mi pa dajemo v medijih in javnosti občutek, da si slovenski kupec jutri ne bo več mogel kupiti kile mesa in litra mleka. To ni res. Je pa res, da hrana tako poceni, kot je bila, ne bo več," je prepričan Glaser. Svojo trditev ponazori s primerom: kilogram piščanca stane tri, en kapučin pa 1,5 evra: "Za enega piščanca torej dobimo dva kapučina, surovina za kapučino pa stane 12 centov." Nekaj zgovornih primerjav ponudi tudi Izidor Krivec: "Povprečna maloprodajna cena svinjine v Sloveniji je bila pred podražitvami 5,30 in v Avstriji devet evrov. In kaj je 5,30 evra? Tri kave v bifeju, dve uri parkiranja ali dve pivi v gostilni... Svinjsko stegno, ki je eden najbolj kakovostnih delov mesa, je v akcijah včasih naprodaj po pičlih 4,5 evra, svinjsko pleče po 2,99 evra, to je dve mini kavici. Meso je absolutno prepoceni!"

Kdo bo zmagovalec podražitev?

Ob vnovičnih podražitvah hrane se postavlja tudi vprašanje, kdo bo s tem največ pridobil. Živilci odgovarjajo, da trgovci, če ne bodo spremenili sistema oblikovanja marž, račun pa bodo plačali kupci. Kmet po njihovem od podražitev ne bo imel nič, mesar in predelovalna industrija prav tako ne, ker sta se surovina in energija močno podražili. Pridobili naj bi trgovci, ki v tej verigi ničesar ne proizvajajo, pač pa le opravljajo storitve, cene teh (denimo plače trgovcev) pa se niso povišale. "Če mi izdelek, ki stane en evro, podražimo na 1,12 evra, bo v trgovini zaradi dodane marže stal 2,24 evra," nam je zidanje cen na policah trgovin ponazoril eden od dobaviteljev. Dr. Aleš Kuhar pa ugotavlja, da je bila po podatkih Eurostata povprečna bruto trgovska marža (razlika med vrednostjo prodanega blaga in njegovimi nabavnimi cenami) v Sloveniji v letu 2009 kar za 30 odstotkov višja od povprečja EU in s tem najvišja v vsej EU. Kuhar je izračunal, da se je v zadnjih desetih letih povečala za 15 odstotkov in da je daleč najvišja (257 odstotkov) pri svinjskem stegnu, govejem stegnu (dobrih 140 odstotkov), celih piščancih in jogurtih (slabih 85 odstotkov), pri moki in žemljah (okoli 80 odstotkov)...

Gospodarski minister Radovan Žerjav zato ocenjuje, da je dvig maloprodajnih cen hrane popolnoma neupravičen. "Razdelitve kolača med deležniki ni pravična, kljub sprejetemu prehranskemu kodeksu. Mislim, da bo treba najti drugačno razdelitev kolača med kmeti, proizvajalci in trgovino," nam je dejal.