"Reforme zaradi reform, da ugodiš bonitetnim hišam, Bruslju, to je zgrešeno," je zatrdil Semolič in poudaril, da na tak način sprejete reforme ne prinesejo nič pozitivnega. Spomnil je na zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ni pripomogel k boljšim razmeram ali višji bonitetni oceni, ljudje pa so izgubili zaupanje.
Po Semoličevem prepričanju je instrument, prek katerega je mogoče doseči spremembe, socialni sporazum. "To je dobra priložnost, če bi mu politiki dali večji poudarek. Je namreč dogovor med sindikati in vlado, kakšne cilje si zastaviti in kako do teh ciljev priti," je pojasnil in izrazil obžalovanje, da delodajalci pri tem ne sodelujejo.
Socialni sporazum bi po Semoličevem mnenju lahko bil skupen projekt za poenotenje sindikatov, vlade, delodajalcev, opozicije in še koga s strani civilne družbe. "Mi to ponujamo. To bi bil pravi odgovor: narediti spremembe, se dogovoriti, ne zaradi bonitetnih hiš, ne zaradi Bruslja, ampak nas samih," je dejal. Dodal je, da je socialni sporazum dobra ideja, da pa mora dobiti vsebino.
Kot je še menil, bi bilo treba banke čim prej sanirati, da bi bile pripravljene pomagati podjetjem. Po njegovih besedah so naše banke "črna luknja", saj so bile številne dokapitalizacije neučinkovite, hkrati pa se, ko podjetja zaidejo v težave, preveč rade zatekajo pod okrilje insolvenčne zakonodaje.
Semolič je opozoril tudi na težke razmere v slovenskem gradbeništvu. "Kar se dogaja v gradbeništvu, je nedopustno. Panoga je nekoč največ prispevala h gospodarski rasti in politika je dopustila, da je prišlo do njenega uničenja. Njen odnos do gradbeništva je bil povsem zgrešen - enačili so ga s tajkuni, pozabili pa, da je slovensko gospodarstvo v dobršni meri odvisno od te panoge," je poudaril.
Semolič je ob tem kritičen do reform, ki se jih loteva vlada. "Če vzamejo 30-minutni odmor za malico in dodatek na delovno dobo, je to povsem zgrešeno, to je napačen pristop," je bil oster do osnutka zakona o delovnih razmerjih, ki je v koalicijskem usklajevanju.
