V drugem četrtletju letos, ko so potekale razprave o varčevalnih ukrepih vlade in že pred uveljavitvijo zakona, so se prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki kaže potrošnjo v državi, v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za več kot četrtino oziroma za več kot 143 milijonov evrov. Z zakonom o uravnoteženju javnih financ naj bi na drugi strani v vsem letošnjem letu privarčevali 349 milijonov evrov.
Bumerang učinek šok terapije
Prve varčevalne ukrepe je vlada začela napovedovati konec marca. Medtem ko je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak zagotavljal, da ukrepi na področju trga dela, družine, pokojnin in invalidov najšibkejših ne bodo prizadeli, so sindikati vladi že napovedovali enotni upor proti predlaganim varčevalnim ukrepom, finančni minister Janez Šušteršič pa je tik pred začetkom drugega trimesečja omenil možnost grškega scenarija, ko bi lahko državo rešila le finančna pomoč mednarodnih institucij. Pesimistične napovedi vladnih predstavnikov, ki so očitno dali poudarek discipliniranju socialnih partnerjev in opozicije, hkrati pa opustili ukrepe ali pomirjujoče tone, ki bi kakor koli spodbudili ali vsaj ohranili zaupanje potrošnikov, so zadnji očitno spremljali zelo pozorno.
To potrjujejo tudi ugotovitve Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer pojasnjujejo, da se je aprila razpoloženje potrošnikov precej poslabšalo in je tudi v naslednjih mesecih ostalo najnižje po začetku leta 2009. Tega leta, prvo leto finančne krize, je slovensko gospodarstvo, spomnimo, beležilo rekorden, 8,1-odstoten upad. Na Umarju ugotavljajo, da se je v drugem četrtletju letos dodatno zmanjšal prihodek v trgovini na drobno, predvsem v trgovini z živili, zmanjšala pa se je tudi potrošnja trajnih dobrin. Julija letos je bilo prvič število na novo registriranih osebnih vozil fizičnih oseb za več kot polovico nižje kot v povprečju leta 2008. Nagnjenost kupcev k varčevanju opažajo tudi trgovci. Največji med njimi Mercator celo navaja, da je občutenje gospodarske recesije pri slovenskih potrošnikih na najvišji stopnji do zdaj, več jih čuti vpliv krize na njihovo vsakdanje življenje, izrazito se je povečal delež tistih, ki menijo, da se bo njihova plača v bližnji prihodnosti znižala. "Razlogi za zmanjšanje potrošnje so v slabih razmerah na trgu dela, splošni negotovosti in s tem previdnosti pri trošenju ob vztrajajoči krizi, delno pa tudi v ukrepih za uravnoteženje javnih financ," pravijo v Umarju.
Znižanje pričakovanj ljudi pri napovedanem varčevanju države, ki med drugim napoveduje odpuščanja, znižanje socialnih transferjev, plač, pokojnin, je pričakovano in posledično je pričakovan tudi padec potrošnje, a neto učinek na državni proračun bi moral biti na koncu pozitiven.
Podatki Davčne uprave (Durs) kažejo, da pozitivni učinek vladi polzi iz rok. Prihodki od DDV, ki je glavni davčni vir proračuna, so se v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za skoraj osem odstotkov, na nekaj več kot milijardo evrov. Padec proračunskih prihodkov od DDV bi lahko na prvi pogled pojasnila visoka, kar 22-odstotna rast vračil DDV, poleg tega so se v prvem polletju za 5,2 odstotka povečala tudi vplačila DDV. Šestmesečno sliko bistveno izboljšujejo podatki za prvo četrtletje, a ta se je že mesec kasneje povsem poslabšala. V drugem letošnjem četrtletju je namreč prihodek DDV v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil več kot 25-odstotni padec, saj se je četrtletni izplen znižal s 558,8 na 415,6 milijona evrov ali za več kot 143 milijonov evrov. Znižal pa se ni le končni izplen DDV, ampak tudi znesek vplačil. Ta je bil v drugem četrtletju za slabih 228 milijonov evrov ali petino nižji kot v prvem četrtletju letos, v primerjavi z enakim obdobjem pa je bil znesek vplačil nižji za sedem odstotkov oziroma slabih 70 milijonov evrov.
Na Umarju sicer pojasnjujejo, da je bil padec realne mase neto plač v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani večji, v masi plač, izplačani julija, pa so po mnenju Umarja tudi že vidni posegi v plače javnega sektorja, saj je bila masa za plače medletno prvič vidneje nižja. A podatki statističnega urada kažejo, da je skupna masa junijskih plač v javnem sektorju upadla le za devet milijonov evrov. Navedeno pa ne predstavlja takšnega padca, da bi mu lahko pripisali pomemben del padca potrošnje. Če pogledamo ves pričakovani učinek varčevalnega zakona do konca letošnjega leta, s katerim naj bi država privarčevala 349 milijonov evrov, bi lahko nadaljevanje trenda padca potrošnje in posledičnega vpliva na izplen DDV učinek zakona kaj hitro, že v tretjem četrtletju, izničilo.
Znatno se slabša tudi prihodek od davka od dohodka pravnih oseb. Ta se je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč znižal za tretjino, na slabih 274 milijonov evrov. V prvem četrtletju je omenjeni davek še beležil 7,2-odstotno rast, kar pomeni, da je znatnejši upad prav tako zabeležil od aprila dalje. Včeraj objavljeni podatki ob tem kažejo, da se gospodarska klima v Sloveniji še poslabšuje. Ta je tako za 18 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja.
Ob vsem navedenem velja spomniti, da vladni varčevalni ukrepi do zdaj vidnejšega učinka na proračun niso imeli. Po sedmih mesecih letošnjega leta se je proračunski primanjkljaj že povzpel na 969 milijonov evrov, kar pomeni, da je vlada 90 odstotkov za letos načrtovanega primanjkljaja že dosegla. Če bo vlada želela doseči končni cilj, to je 1,072 milijarde evrov primanjkljaja, ima v prihodnjih petih mesecih na voljo le še za 103 milijone evrov manevrskega prostora.
Da je stanje v državni blagajni porazno, naj bi po mnenju poznavalcev kazalo tudi dejstvo, da vlada ob rastočih cenah nafte ne znižuje trošarin na goriva, medtem ko je na primer pospešila dinamiko zviševanja trošarin na cigarete. Kje bo država našla manjkajoče sredstva, ni jasno, dejstvo pa je, da je vlak za zvišanje DDV v letošnjem letu ob padcu potrošnje in drugih makroekonomskih kazalcih, ki kažejo na prihodnjo pesimistično razpoloženje prebivalstva in gospodarstva, zamudila. Po podatkih ministrstva za finance iz aprila letos bi se proračunski prihodki ob zvišanju znižane in osnovne stopnje DDV za eno odstotno točko povečali za dobrih pet odstotkov oziroma za okoli 400 milijonov evrov, vendar je vlada kakršno koli možnost dviga DDV ob samem začetku pogajanj o varčevalnih ukrepih zavrnila, verjetno tudi zato, ker je ta ukrep kot enega ključnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ predlagala največja opozicijska stranka. Glavni razlog proti dvigu DDV je bil prav padec potrošnje, a vse kaže, da je vlada z zakonom o uravnoteženjem javnih financ, ki je selektivno prizadel posamezne sloje prebivalstva in družbene skupine, dosegla prav to.
