Pravi, da je njen sin sramežljiv in tih otrok, a se je v šoli, kamor je hodil pred selitvijo, z vrstniki dobro razumel. Ker starši drugega dečka glede na dosedanje odzive morda ne bodo želeli ničesar ukreniti, se boji, da bo že čez dober teden njen sin v šoli znova doživljal stiske. Nenavadno se ji zdi tudi, da ji ni njegova razredničarka doslej ničesar omenila. V zadnjih dveh mesecih je prebirala mnenja različnih strokovnjakov, ki pa ne dajo enotnega priporočila. Ljudje, ki so trpinčenje v otroštvu izkusili na lastni koži ali pa so se z njim srečali kako drugače, so ji večinoma svetovali, naj se sin grobo postavi zase in sošolcu vrne s "protinapadom". Če se bodo vmešali starši ali zaposleni v šoli, bo še huje, so jo opozarjali nekateri. Sama se sprašuje, ali se mora res spreminjati žrtev in ne nasilnež. Tinine dileme so med starši šolarjev pogoste. Glede na raziskavo o z zdravjem povezanem vedenju v šolskem obdobju HBSC 2010 vrstniki trpinčijo vsakega petega.
Žrtvi je treba povrniti zaupanje v odrasle
Na nasilje se je treba vedno odzvati, je poudarila sociologinja Nina Scagnetti z Inštituta za varovanje zdravja. Žrtve trpinčenja lahko utrpijo dolgoročne posledice v obliki slabe samopodobe in strahov, je pojasnila, tudi povzročiteljem pa lahko njihove slabo razvite socialne veščine škodijo v kasnejšem življenju. "Pomembno je, da otroku, ki je žrtev nasilja, povrnemo zaupanje v odrasle, saj potrebuje njihovo podporo, sprejemanje in razumevanje. Tako se bo kasneje tudi sam lažje postavil zase, začarani krog nasilja pa se bo prekinil. Hkrati je treba delati tudi s povzročiteljem nasilja. Pomagati mu je treba razumeti, kakšno škodo dela svoji žrtvi, konec koncev pa tudi sebi. Tako je verjetneje, da bo pripravljen spremeniti način obnašanja," je dejala.
Pri preprečevanju nasilja je pomembno tudi vzdušje v šoli, je opozorila. Učenci na primer bolj ponotranjijo pravila razrednega reda, ki jih pomagajo določiti sami. Pomemben je tudi signal vodstva šole, da se je treba na nasilje dosledno odzvati, pa tudi strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Eden od učinkovitih pristopov je še vrstniška mediacija, s katero otroci sami posredujejo med žrtvijo in povzročiteljem.
Zaradi posledic trpinčenja tudi v bolnišnico
Posledice trpinčenja so včasih izjemno hude. Tuje raziskave kažejo, da lahko sežejo v odrasla leta, njihovi izrazi pa so zelo različni - od težav v medosebnih odnosih in nezaupanja do hudih težav v duševnem zdravju. Z žrtvami trpinčenja vrstnikov, tudi internetnega, se pogosto srečujejo tudi v službi za otroško psihiatrijo ljubljanske pediatrične klinike, nam je povedala tamkajšnja zdravnica dr. Marija Anderluh.
"Vrstniško nasilje, ki je zelo pogosto, je lahko eden od pomembnih stresov v obdobju odraščanja. Stresi niso pomembni le kot sprožilci, ampak tudi pri nastanku bolezni. Na otrokov odziv na stres vplivajo različni dejavniki - gre za součinkovanje genov in okolja, ki ga še slabo poznamo. Odrasli pa smo odgovorni, da ob trpinčenju posežemo, da iščemo rešitve in da otrokom pomagamo sprejemati različnost. Včasih sem zgrožena, ko vidim, da v šolah dvignejo roke, češ da je razred tak, kot je," je povedala. Otroku, pri katerem so težave povezane z vrstniškim nasiljem, za začetek pomagajo do boljšega zdravja, je pojasnila Anderluhova, a ne sme ostati le pri zdravljenju. Zato v obravnavo vključijo tudi šolo in se z njo v razširjenih timih dogovarjajo, kako zaščititi otroka, ki se zdravi pri njih. Razlike med odzivnostjo šol so velike, je dodala: po njenem opažanju nimajo povsod enake moči in volje, da bi zajezili nasilje.
