Informacijo, da Kolenc menda niti nima več veljavnega dovoljenja za letenje, smo preverili pri Žigi Kotniku, direktorju Javne agencije za civilno letalstvo, ki nam jo je potrdil. Po naših neuradnih podatkih ga je agencija "prizemljila" junija, ko je od njega zahtevala izredni zdravstveni pregled, ki se ga Kolenc ni želel udeležiti. Predvsem naj bi imel težave z vidom, na agenciji pa so posumili, da je do zdravniškega potrdila prišel mimo ustaljenih pravil in praks. Najprej naj bi pod drobnogled vzeli pooblaščenega zdravnika agencije, vendar nadzor ni pokazal ničesar. Nato so po naših podatkih začeli sumiti, da je zdravniški pregled namesto njega opravil nekdo drug, in Kolenca pozvali na izredni zdravstveni pregled. Prav v zadnjih dneh pa naj bi ga agencija pozvala, da naj ji vrne dokumente. Za pojasnila smo se obrnili tudi na Balonarski center Slovenija, vendar je telefon dobro stoječega podjetja, ki zelo uspešno trži svoje polete in jih ponuja (oziroma jih je v preteklosti ponujal) tudi prek nekaterih trgovskih verig, včeraj ves dan zvonil v prazno.

Po eni najhujših množičnih nesreč pri nas so v ljubljanski klinični center po besedah nadzornega travmatologa kirurške klinike dr. Anžeta Kristana prepeljali 21 poškodovancev. Vsaj osem jih je bilo včeraj popoldne še v kritičnem stanju, med njimi tudi otrok, star med osem in deset let, ki ostaja na intenzivni negi. Vsi poškodovanci so imeli večje ali manjše opekline, mnogi med njimi pa tudi zlome hrbtenice, medenice in kosti spodnjih okončin. Za življenje dveh poškodovancev so se včeraj borili v mariborskem UKC, za nekoliko lažje poškodbe pa so poskrbeli še v drugih bolnišnicah.

Stroka pojasnjuje, da je zdravljenje hudih opeklin zelo zahtevno, še toliko bolj, če so bolniki hkrati utrpeli še druge poškodbe. Rehabilitacija po najhujših opeklinah traja več let. Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec v pogovoru za Dnevnik (stran 6) ugotavlja, da je včerajšnja nesreča opomin, kako pomembno je varovati zdravstvo, namesto da se krči denar zanj. Prav zdravljenje hudih opeklin je med področji, za katera zdravstvena blagajna odmeri daleč premalo denarja.

Hitro pomoč številnim hudo poškodovanim je s klicem na številko 112 prvi zagotovil očividec, ki se je peljal po ižanki in pri tem opazil, da je iz košare balona popadalo nekaj ljudi. Malo zatem so regijski center za obveščanje o nesreči obvestili tudi iz sosednjega balona, je povedala Elza Majcen, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana.

Prvi so na kraj nesreče s šestimi vozili in moštvom 22 ljudi prispeli ljubljanski poklicni gasilci. Dvaintridesetim ponesrečencem je na štirih različnih lokacijah, ki so bile med seboj oddaljene približno kilometer, pomagalo 21 zdravniških reševalnih ekip, je povedal Andrej Fink, vodja reševalne postaje UKC Ljubljana. Reševalcem je nekaj težav povzročal teren - vse ekipe so namreč morale do ponesrečencev peš. Zato dolgo časa niso imeli podatkov o tem, kako hudo so ponesrečenci poškodovani.

Miren izlet z balonom se je v sunkih vetra končal s tragedijo

Moder balon Balonarskega centra z reklamnim napisom Hypo group se je v nebo nad Ljubljano okoli sedmih zjutraj dvignil na Brdu na obrobju Ljubljane. Let je pilotu, kopilotu in 30 potnikom (med njimi je bilo tudi nekaj tujcev) menda minil povsem mirno, zataknilo pa se je približno uro po vzletu med pristajanjem.

Domačini ob ižanki, ki pogosto opazujejo pristajanje balonov na bližnjih poljih, so že na daleč opazili, da se z menda največjim serijsko izdelanim balonom, ki je letal nad Slovenijo, dogaja nekaj nenavadnega. "Balon se je spuščal, nato naenkrat dvignil in nato ponovno hitro spustil. Zdelo se mi je, da ga premetava tudi levo in desno. Ne vem, zakaj, je pa res, da je takrat močno pihalo," nam je včeraj pripovedovala domačinka Maida Bašič, ki je okoli osmih dopoldne z možem na balkonu pila kavo, ko je njun pogled ujel nemiren pristanek modrega balona na kakšen kilometer oddaljenem polju.

Da se bo pristanek končal tako tragično, pa potniki še nekaj trenutkov pred tem niso niti pomislili, se je pred ljubljanskim kliničnim centrom spominjal Kamničan Tomaž Šimenc: "Zabilo nas je v tla, dvignilo nazaj gor in nato še enkrat zabilo v tla," je pripovedoval Kamničan, ki jo je odnesel s praskami in poškodovano roko.

Nenadna in velika sprememba vetra pri tleh

Medtem je v košari balona še zagorelo. Po besedah Aleša Tavžlja iz bližnjega Strahomera, ki je bil na balonu z ženo in hčerko (vsi trije so poškodovani, vendar nihče ni v kritičnem stanju), je imela njegova družina veliko srečo, da so bili na levi polovici koša, saj je na desni strani najprej in najbolj zagorelo. "Ogenj se je po košari razširil v trenutku, ko smo prileteli v drevesa. Zagorelo je zelo hitro. Ko nas je vleklo približno 50 metrov po tleh, je ogenj postajal vedno močnejši, medtem pa je tudi odneslo ventil plinskih jeklenk," nam je v telefonskem pogovoru zaupal Tavželj. Dodal je še, da so se po prvem neuspešnem poskusu pristajanja prevrnili, nekaj ljudi je padlo iz koša, nato pa so se spet dvignili. Kmalu so še enkrat treščili na tla.

Vodja službe za preiskovanje nesreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Roman Rovanšek je včeraj objavil, da prve ugotovitve nakazujejo, da je nesrečo morda zakrivilo striženje vetra - nenadna in velika sprememba smeri ali hitrosti vetra - pri tleh, ki je otežilo upravljanje balona. Po neuradnih podatkih preiskovalci ocenjujejo, da je pilot balona dodajal plin, ker je mislil, da bo tako lažje obvladal balon.

Pilot mora spremljati vremenske razmere tudi ob vzletu

Vreme je tudi pred Rovanškovo izjavo veljalo za enega izmed najverjetnejših razlogov za tragični zaplet. Malo pred osmo uro zjutraj so nevihte zajele območje severno od Ljubljane, južno, na Barju, pa je pihal veter. Prejšnji večer so vremenske karte kazale, da bo do tega vremenskega dogajanja prišlo šele v popoldanskem času. "A nevihta ni prišla iznenada. Napovedati se jo je dalo že kaki dve uri prej. Približevala se je iz smeri severne Italije. V dobri uri je iz sosednje države prišla na slovensko stran, potem pa je potrebovala še kakšno uro do osrednje Slovenije," nam je povedal Brane Gregorčič iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Tudi meteorolog in pilot balona Filip Štucin je razmišljal, da je bil za tragedijo morda usoden veter. "Lažje bi ugibal o vzroku, če bi vedel, kaj natančno se je dogajalo tik pred pristankom. Ali se je balon hitro približeval zemlji ali se je vžgal v zraku... Če na primer z večjo hitrostjo udari v tla, se stvari v košari zamajejo, jeklenke zanihajo, lahko se kdo zatakne ob kakšno cev in jo morda pretrga. S tem pride tekoča faza plina v zrak in če je ob tem navzoč še ogenj, izbruhne požar," je povedal Štucin. Glede vremena pa je dejal, da se je zjutraj že vedelo za nevihtno dogajanje nad Italijo. "Pilot mora takšno dogajanje spremljati. Ne le ob šestih zjutraj, ko je napovedan zbor, ampak tudi ob pol sedmih, ko se začne postavljati balon in morda tudi ob sedmih ob vzletu. Včeraj je bila ob 7.10 zelo obsežna oblačnost vidna tudi že iz balona nad Barjem, deset minut pozneje je bilo še bolj jasno, da se približuje tisto, kar smo prej videli na radarju. Tudi sam sem bil že kdaj v podobni situaciji in vem, kako je treba razmišljati. Pozoren pilot se ne sme izgovarjati na vremensko napoved, pač pa mora nenehno spremljati trenutno stanje vremena," je poudaril Štucin.

Zaradi informacije o hujši nesreči, v kateri je udeleženih veliko ljudi, je regijski center za obveščanje takoj aktiviral reševalno postajo UKC Ljubljana s prikolico za množične nesreče, gasilsko brigado Ljubljana, prostovoljno gasilsko zvezo Ljubljana - sektor Vič, enoto za podporo vodenju Mestne občine Ljubljana in prostovoljno gasilsko društvo Ig, je povedala Elza Majcen, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Ljubljana ter namestnica poveljnika civilne zaščite za ljubljansko regijo. Na kraj nesreče so poslali ekipo za prvo pomoč civilne zaščite občine Ig in reševalce različnih zdravstvenih domov in zasebnika Pacienta. Center je o nesreči obvestil tudi letalskega inšpektorja, inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, komisijo za preiskovanje letalskih nesreč, poveljnika civilne zaščite in druge pristojne na URSZR. Poklicali so tudi pripadnika za psihološko pomoč prvim posredovalcem na kraju nesreče in policijski helikopter, medtem ko je bil vojaški helikopter sicer aktiviran, vendar kasneje odpoklican. Zaradi informacij, da so ljudje padali iz košare, so bili zelo hitro vpoklicani vodniki psov za iskanje pogrešanih.

Hiter odziv bolnišnic

V UKC Ljubljana so, ko so izvedeli za nesrečo, ustavili vse operacije. Tako so bili na voljo vsi kirurgi, anesteziologi in sestre, mnogi, ki takrat niso bili na delovnem mestu, pa so se za pomoč ponudili sami. Pripravili so tudi prostor za svojce, ki sta jim oporo dajala dva psihologa. Medtem ko so v UKC Ljubljana pomagali 21 poškodovancem, so se hitro odzvali tudi v drugih bolnišnicah, kjer so imeli doslej izkušnje predvsem s prometnimi nesrečami, z množičnimi opeklinami pa še ne. Razdelitev dela med bolnišnicami v primeru tako hudih nesreč je logična, je poudarila Mira Retelj, direktorica novomeške bolnišnice, kjer so sprejeli pet poškodovancev. Eden od teh bolnikov ima opekline, štirje druge poškodbe, nihče pa ni v smrtni nevarnosti.

V celjsko splošno bolnišnico so po nekaterih informacijah poškodovanca s helikopterjem prepeljali zaradi slabega vremena - prvotno naj bi bil helikopter namenjen v UKC Maribor, kjer so kasneje sprejeli dva poškodovanca. Koordinator operativnega medicinskega področja v celjski bolnišnici prof. dr. Radko Komadina nam je pojasnil, da gre za hudo poškodbo, bolnik pa včeraj popoldan ni bil v življenjski nevarnosti. Iz UKC Maribor so včeraj pozno popoldne sporočili, da sta oba sprejeta moška, stara med 50 in 60 let, še vedno v kritičnem stanju in v operacijskih dvoranah, saj ima eden od njiju opečenih 60 odstotkov telesne površine, drugi pa je ob nekoliko manjših opeklinah doživel še zlom hrbtenice in stopala. Po besedah Andreja Kunstlja iz jeseniške urgentne kirurške ambulante se pri njih zdravi Gorenjka z manjšo opeklino, ki pa je zaradi padca z višine tudi težje poškodovana. Poškodovanko so že oskrbeli in ni življenjsko ogrožena.