''Narod, ki se ne pomiri z zgodovino, nima zdravih korenin''
Janša v poslanici sprva spregovori o tem, da se zrelost naroda kaže tudi v tem, kako sprejme in dojema svojo zgodvino. ''Kot se veličina posameznika kaže v njegovem odnosu do šibkosti in majhnosti v človeški naravi, tako se zrelost nacije odraža predvsem v njenem odnosu do temnih dogodkov iz narodove zgodovine. Temno stran zgodovine slovenskega naroda v času po drugi svetovni vojni zaznamujejo poboji, politični procesi, represija, strah, politična indoktrinacija, pritiski in oportunizem. To je čas, ki je razdelil družine in nas razklal kot narod,'' je zapisal premier in dodal, da moramo najti odgovore na vprašanja, ki nikoli niso bila odgovorjena in narediti korak k moralni prenovi družbe, da bi tako izničili strahove, ki jih travmatični dogodki pustijo v ljudeh.
Preberite tudi:
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov: Korak k spravi ali potuhi?
Janša dodaja, da si moderna družba ne sme privoščiti nikakršnega podpihovanja sovraštva, tudi ne takega, ki bi izhajalo iz '' enostranskih razlag zgodovine''. ''Kot družba bi si morali ne le ob dnevu, kot je današnji, tudi nenehno postavljati vprašanje o tem, zakaj še vedno nismo opravili samorefleksije in posledično očiščenja. Travmatične izkušnje slovenskega naroda ne moremo in ne smemo kar izriniti iz zavesti, ali kot je zapisal italijanski filozof Benedetto Croche ''nobena generacija nima pravice zaustaviti iskanja resnice, sprave in kesanja za zločine preteklosti''.''
''Naša moralna dolžnost je, da pokopljemo mrtve''
Premier dodaja, da imamo ne le zgodovinsko temveč tudi moralno dolžnost. Naša zgodovinska dolžnost je, kot pove, da priznamo krivice in napake, ki so bile storjene, da obsodimo dejanja in zahtevamo odgovornost tistih, ki so v imenu totalitarne ideologije zakrivili smrt tisočev in povzročili trpljenje več generacijam ter velikemu delu narodovega telesa povzročili rano, ki je ni lahko zdraviti. Naša moralna dolžnost pa je, tako Janša, da dostojno in pietetno pokopljemo vse naše mrtve. ''Celo mnogo manj civilizirana ljudstva so svojim sovražnikom to dovolila.''
Preberite še:
Spomenka Hribar: "Proglasitev dneva proti totalitarizmu ima v naših razmerah izrazito ideološki, politični značaj"
''Ne gre za odpiranje ideoloških tem''
Že ko je vlada pred tednom dni potrdila 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve, so se začela kresati mnenja o tem, ali je to potrebno ali ne, ter ali gre za resnično izražanje sožalja in spoštovanja do žrtev ali morda le za odpiranje ideoloških tem.
Premier v svoji poslanici zapiše, da ''ne gre za odpiranje ideoloških tem, temveč za vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do vseh stranpoti 20. stoletja, ki so za sabo pustile milijonske žrtve in razdejanja. Zato je prav, da se ozremo vase in priznamo, da smo kot družba storili premalo, da bi zločine preteklosti primerno sankcionirali.''
''Ne smemo pasti na izpitu solidarnosti''
Veliko kritik je padlo tudi na temo tega, da bi se vlada morala ukvarjati s pomembnejšimi stvarmi, saj se nahajamo v času globoke finančne krize. ''V teh časih, čeprav so težki in je veliko drugih skrbi, vseeno ne smemo, kot bi dejal Drago Jančar, pasti na 'izpitu človeške solidarnosti' in se 'predati brezbrižnosti','' o tem zapiše Janša.
Janša poslanico zaključi, s citatom Pierra Mendés-Franca, da je demokracija predvsem stanje duha: ''Z ustrezno obeležitvijo današnjega dne, z razpravami, ki bodo okoli tega dne vzniknile in za katere lahko samo upam, da ne bodo delile, temveč dostojanstveno in nepristransko počastile spomin na žrtve zločinov, lahko kot narod tako navzven kot tudi navznoter pokažemo, kakšno stanje duha vlada v naši državi. Dokažemo lahko, da razumemo Jančarjevo misel, da ''tudi iz vednosti o zablodah komunizma in slehernega totalitarizma raste javna zavest o demokraciji.''
Premier, kot doda, ''še vedno upa'', tako kot Anna Frank, da so ''nekje globoko v sebi vsi ljudje dobri.''
