Kovačiča je včeraj zjutraj prebudila skupina policijskih vozil, ki so pripeljala na njegovo posest v Štrihovcu v občini Šentilj v Slovenskih goricah. Iz odredbe za preiskavo, ki so mu jo pomolili pod nos, pa bi lahko ugotovil, da Janša s preiskavo nima nič, saj je bil ta dokument izdan že v začetku meseca, več kot dva tedna pred intervjujem.

Včeraj je skupno 85 kriminalistov in policistov izvajalo hišne preiskave na 12 lokacijah na območju Maribora. Že ob 6.30 so vstopili v centralo Nove KBM v Mariboru, obiskali so tudi dom Manje Skernišak, ki je bila pod Kovačičevim predsedovanjem članica uprave. Njej so enako kot Kovačiču začasno odvzeli prostost, kakor tudi Ivanu Vizjaku. Bili so na njegovem domu v Slovenski ulici in v pisarni, kjer je Vizjak nekoč vodil zdaj že propadlo družbo Pom-Invest. Ta podjetnik je bil po privatizaciji NKBM leta 2007 nekaj časa največji zasebni lastnik banke in je zato dobil svoj sedež v njenem nadzornem svetu. Kasneje so v javnost prišli podatki, da je bil Pom-Invest do NKBM izpostavljen za 9,6 milijona evrov, pri čemer velja opozoriti, da je bil med družbeniki edinega solastnika Pom-Investa, družbe Pomhold, tudi nekdanji predsednik nadzornega sveta NKBM Dušan Jovanovič.

Šujica odšel v ZDA, Jovanoviča niso našli

Policija je hotela opraviti pogovore tudi z Igorjem Šujico, enim najtesnejših sodelavcev nekdanjega prvega moža druge največje slovenske banke. Vendar ga niso našli, saj je menda na potovanju v ZDA. So pa zato prebrskali njegove nepremičnine. Na seznamu osumljenih v Sloveniji so po neuradnih podatkih še najmanj trije ljudje, in sicer Jovanovič, bivši direktor družbe KBM Invest Boris Cekov in mariborski podjetnik Tom Begovič. Jovanoviča in Cekova kriminalisti včeraj niso izsledili, Tom Begovič pa tega ni želel komentirati. To nakazuje, da je bila včerajšnja kriminalistična akcija le prvi korak preiskovanja nepravilnosti v drugi največji banki in da bodo preiskovali tudi posle KBM Leasinga.

Preiskavo hrvaških poslov so kriminalisti sprožili že v začetku letošnjega leta, domnevna kazniva dejanja, ki so jih vzeli pod drobnogled, pa segajo v začetek leta 2006, je razkril Robert Slodej, vodja preiskave v Nacionalnem preiskovalnem uradu. "Predmet preiskave je finančna institucija, v kateri naj bi njeno bivše vodstvo - tako v upravi kakor tudi v nadzornem svetu - zagrešilo nepravilnosti z znamenji kaznivih dejanj, in sicer pri kreditiranju finančnih družb in kreditiranju nakupov poslovnih subjektov," je pojasnil Slodej. Po njegovih besedah preverjajo več sumov zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic in sumov pranja denarja. Na Hrvaškem so tamkajšnji preiskovalni organi sočasno odvzeli prostost petim osebam in so v njihovi prisotnosti opravili šest hišnih preiskav na območju Zagreba in Zadra, pri njihovi izvedbi pa so pomagali tudi preiskovalci iz Slovenije.

Kliknite na graf in si ga oglejte v povečani obliki.

Za 30 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi

Po besedah Slodeja naj bi si osumljenci s pomočjo domnevnih kaznivih dejanj ustvarili za 30 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Enako vsoto smo v Dnevniku razkrili že 3. februarja letos, ko smo podrobno opisali posle, ki jih je vrsta slamnatih podjetij med letoma 2006 in 2009 izpeljala s KBM Projektom. Po informacijah iz več virov, tudi hrvaških, naj bi Multiconsult, hrvaška družba v večinski lasti NKBM, ki se je kasneje preimenovala v KBM Projekt, v treh letih odkupil za 60 milijonov evrov zemljišč v okolici Zagreba, v Dalmaciji in v Slavoniji. Pri tem naj bi zemljišča za približno dvakrat preplačal, s čimer je omogočil zaslužek podjetjem, ki so bila ustanovljena zgolj za kupovanje teh zemljišč. Kriminalisti naj bi preiskovali, kako so se zaslužki lastnikov teh podjetij "vrnili" v Slovenijo, ali je bil ta denar res pripravljen za kupovanje delnic banke in ali so vodilnim v njej pri tem, kot naj bi po nekaterih informacijah domnevali kriminalisti, res pomagali tudi nekateri nadzorniki.

Posli v "operaciji Hrvaška", ki naj bi jo uradno vodil direktor in solastnik Multiconsulta Tomislav Blagus, dejansko pa so bile njene vajeti v rokah vodilnih v skupini NKBM, so bili izpeljani po domala istem vzorcu. Zemljišča, ki jih je želel kupiti Multiconsult, je najprej kupilo projektno podjetje, ki ga je nekaj tednov pred tem ustanovila "slamnata oseba", v domala vseh primerih državljan(ka) Hrvaške. To projektno podjetje je nato s posojilom NKBM, ki jo je že takrat vodil Kovačič, odkupilo zemljišče in ga nato krepko dražje prodalo Multiconsultu. Lastniki teh podjetij so tako v relativno kratkem času na račun NKBM ustvarili skoraj trideset milijonov evrov dobička. Medtem ko so projektna podjetja za zemljišča skupaj odštela približno 33 milijonov evrov, je namreč Multiconsult zanje v drugem koraku plačal kar 60 milijonov evrov.

Kovačič na obeh straneh hrvaških poslov

Pri tem je mogoče upravičeno dvomiti o ekonomski smotrnosti teh nakupov. Čeprav so v KBM Projektu po uradnih razlagah zemljišča nameravali preprodati tujim trgovskim verigam ali na njih zgraditi poslovne cone, ta danes bolj ali manj samevajo. Pri edinem zemljišču, ki ga je KBM Projektu uspelo prodati naprej, je banki na pomoč priskočil nekdanji partner iz Slovenije. A čeprav je Samo Majcenovič, kasneje zadnji direktor Konstruktorja VGR, katerega daleč največja upnica je bila prav NKBM, od KBM Projekta za osem milijonov evrov res odkupil podjetje Bili Galeb, ki je imelo v lasti opuščeni kamnolom pri Zadru, je tudi denar za ta nakup posodila NKBM. Slednja je sicer prav zaradi omenjenih poslov že leta 2009 morala s 5,2 milijona evrov dokapitalizirati KBM Projekt in se kasneje tudi "usedla" na njegova zemljišča. Že leta 2010 pa je moral KBM Projekt vrednost zemljišč v bilanci slabiti za 8,3 milijona evrov, končal pa ga je z več kot 11 milijoni evrov negativnega kapitala.

Ključno vprašanje za kriminaliste torej je, kdo je v teh poslih pobral skoraj 30 milijonov evrov razlike in če, kako se je ta "vrnila" v Slovenijo. Težko je namreč verjeti, da bi to mariborski bankirji v lastni naivnosti prepustili širši javnosti neznanim hrvaškim državljanom. Samo Vlatki Matić, osebni prijateljici Blagusa in trenerki sinhronega plavanja, ki je leta 2006 domovala v stanovanjskem bloku v predmestju Zagreba, je tako s preprodajo štirih podjetij KBM Projektu uspelo zaslužiti več kot 10 milijonov evrov. Pred tem so njena podjetja odkupila zemljišča od več deset fizičnih oseb, med drugim na območju Samobora - vsaj po podatkih iz dokumentov NKBM - tudi od nekdanjega direktorja hrvaške Komercialne banke, pokojnega Josipa Šoića.

Ker vsa podjetja, ki jih je ustanovila Matićeva (v posel naj bi jo vpeljal Blagus), domujejo na istem naslovu kot KBM Projekt, se odgovor na vprašanje o razliki precej verjetneje skriva drugje. Zagotovo o tem največ ve Kovačič, ki ga je mogoče najti na obeh straneh poslov: kot predsednika uprave banke, ki je financirala nakupe zemljišč, in predsednika nadzornega sveta KBM Projekta, ki je zemljišča kupoval. Mimogrede, podjetja v lasti Matićeve, ki je po trditvah naših hrvaških virov prav tako med preiskovanci, so posojila, ki so jih dobila od banke, zavarovala tudi s poroštvi takratnih lastnikov KBM Projekta, med njimi tudi KBM Fineka in KBM Leasinga, ki ga je takrat vodil Boris Cekov.

Za posle vedeli že leta 2009

V zgodbi o hrvaških poslih NKBM velja opozoriti, da so se ti na "rešetu" organov pregona znašli šele po šestih letih, čeprav so podrobnosti o njih pristojnim v banki znane že več let. Že leta 2009 so namreč te posle zelo natančno popisali notranji revizorji banke, a dokumenti po naših informacijah v celoti nikoli niso prišli do takratnih nadzornikov. Ravno nasprotno, ugotavljanje okoliščin spornih hrvaških poslov se je po tem, ko je v drugi polovici leta 2009 vajeti nadzornega sveta NKBM od Franca Škufce prevzel Danilo Toplek, zaradi nepojasnjenih razlogov umaknilo z dnevnega reda. Že pred časom pa smo poročali, da je imela težave pri pridobivanju podatkov iz Zagreba tudi nova uprava NKBM. Pri tem naj bi se v KBM Projektu sklicevali, da so kot tuja pravna oseba s svojimi organi vodenja.