Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljkovem pogovoru za Reporter med drugim ocenil, da je glede na obnašanje največje opozicijske stranke in na vpliv "stricev iz ozadja" na SD le malo upanja, da se bo slovenska politika lahko uskladila okoli sanacije bank, upravljanja državnega premoženja in vpisa fiskalnega pravila v ustavo.
Spregovoril je tudi o možnosti rekonstrukcije vlade in dejal, da so vrata koalicije odprta v obe smeri: "Vsak, kdor želi pomagati, je dobrodošel. In vsak, kdor ni sposoben držati dane besede, bi ravnal pošteno, da iz nje odide."
Predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković pa Janši odgovarja, da v stranki z zaskrbljenostjo spremljajo "nadaljevanje grobe, žaljive in razdiralne politike predsednika vlade, ki svojo napadalnost v zadnjih mesecih samo še stopnjuje". "Logični pomislek je, ali s tem prikriva nesposobnost vlade, da bi se konkretno spopadla s krizo in sprejela ukrepe, ki bodo pospešili gospodarsko rast, kar preimenovanja vojašnic, uvedbe novih praznikov in podobni ukrepi, ki le delijo ljudi, zagotovo niso," je zapisal Jankovič.
Janković: Odpiranje ideoloških tem ne rešuje ničesar
Odpiranje ideoloških tem ne rešuje ničesar, prav tako po prepričanju Jankovića ničesar ne rešujejo neprestana namigovanja na neke "strice iz ozadja", ki naj bi bili krivi za vse, česar vlada ne dela oziroma kar dela slabo.
Zato predsednika vlade v PS pozivajo, naj v svojih izjavah do drugače mislečih "postane bolj zadržan in konstruktiven". "Predsedniku vlade v takšnih časih ne sme biti prioriteta le lastno politično preživetje, temveč skrb za reševanje problemov države in predvsem izboljšanje pogojev za življenje državljank in državljanov, ki postajajo vsak dan bolj pesimistični in s strahom zrejo v prihodnost," je še zapisal predsednik PS.
Na izjave premiera Janše se je sicer danes že odzval tudi predsednik SD Igor Lukšič, ki je med drugim ocenil, da je Slovenija pod to vlado obsojena na ideološke spopade.
Vpliv "stricev iz ozadja" na SD
Slovenija potrebuje vlado, ki bo integrativna in spoštljiva do potencialnih partnerjev, je v odzivu na izjave premiera Janeza Janše v pogovoru za Reporter danes zapisal predsednik SD Igor Lukšič. Po njegovi oceni je Slovenija pod takšno vlado "obsojena na ideološke spopade, ki so tudi s tem intervjujem razglašeni za eno glavnih usmeritev te vlade".
Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljkovem pogovoru za Reporter med drugim ocenil, da je glede na obnašanje največje opozicijske stranke in na vpliv "stricev iz ozadja" na SD le malo upanja, da se bo slovenska politika lahko uskladila okoli sanacije bank, upravljanja državnega premoženja in vpisa fiskalnega pravila v ustavo.
Janša je povedal še, da bo verjetno treba ponovno poseči v plače v javnem sektorju in da je tam 15 odstotkov zaposlenih preveč. Na te izjave so se nemudoma odzvali sindikalisti, med njimi tudi Branimir Štrukelj, ki je prepričan, da take izjave vladi jemljejo zadnje drobce verodostojnosti, medtem ko predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič te napovedi ocenjuje kot grožnje, ki so po njegovem mnenju nesprejemljive.
Spregovoril je tudi o možnosti rekonstrukcije vlade in dejal, da so vrata koalicije odprta v obe smeri: "Vsak, kdor želi pomagati, je dobrodošel. In vsak, kdor ni sposoben držati dane besede, bi ravnal pošteno, da iz nje odide."
"Žal taki vladi ni pomoči"
Predsednik SD Lukšič pa danes v sporočilu za javnost premieru odgovarja, da v SDS ponujene roke ne znajo izkoristiti v prid boljših odločitev. "Žal taki vladi ni pomoči," je še zapisal Lukšič.
Premier je sicer za jutri, torej sredo, sklical sestanek predsednice in predsednikov ter vodij poslanskih skupin parlamentarnih stran ter poslancev narodnih skupnosti. Na sestanku bodo pregledali odprta vprašanja in ključne dileme v zvezi izvedbe ustavnega zakona za zlato fiskalno pravilo, Zakona o Slovenskem državnem holdingu in Zakona o agenciji oziroma skladu za eksterno reševanje oziroma sanacijo bank.
Največji napredek pri usklajevanju besedila in možnost političnega soglasja so dosegli pri oblikovanju vsebine zakona o Slovenskem državnem holdingu. Popolnoma drugače je pri tako pri usklajevanju glede fiskalnega pravila kot pri sanaciji bank.
Politično dilemo glede fiskalnega pravila mora rešiti politični vrh
Večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila sicer ni, odprto ostaja le vprašanje, ali se ga vnese tako v ustavo in izvedbeni zakon ali samo v zakon. To politično dilemo mora zdaj razrešiti politični vrh, vprašanje pa je, ali bo politika dosegla soglasje za spremembo ustave, ki potrebuje dvotretjinsko podporo v DZ.
"Bilo je nekaj relevantnih vsebinskih vprašanj, a s kakšnim krogom pogovorov bi vsebinsko prišli skupaj," je pred dnevi pojasnil minister za finance Janez Šušteršič. Odločitev, ali se fiskalno pravilo zapiše v ustavo ali ne, je po ministrovih besedah zdaj v rokah politike. Vse delovne skupine so namreč delale z nekim mandatom, ki so jih dobile od predsednikov političnih strank oz. ministrstvo od vlade. "Če soglasja za vpis fiskalnega pravila v ustavo to ne bo, bodo razlogi bolj politični in formalni kot pa vsebinski, je prepričan Šušteršič.
Da je razrešitev vprašanja v rokal političnega vrha, je poudaril tudi Jakob Presečnik (SLS). "Pri predsednikih vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne," je dejal in izrazil upanje, da se bo politika uspela sporazumeti glede zakona. Glede sprememb ustave po njegovem soglasja ni pričakovati. Presečnik meni, da bi zakon o fiskalnem pravilu tudi brez sprememb ustave v DZ sprejeli z dvotretjinsko večino. Po njegovih ocenah namreč samo takšna večina zakonu daje neko moč, in sicer tudi za v prihodnje, da ga ne bi bilo mogoče vsakih nekaj mesecev spreminjati.
Kociprova: Metanje peska v oči
Vladna in koalicijska stran vztrajata pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo, v opozicijski PS pa temu nasprotujejo in predlagajo, da koalicija z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu, hkrati pa se loti nujno potrebnih reform. "Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo znižalo obrestne mere ali karkoli rešilo, je metanje peska v oči," je poudarila Kociprova in ob tem dodala, da je javna podoba, da se Slovenija ne more poenotiti glede tega, škodljiva. "Trgom dajemo občutek, da se ne strinjamo glede vsebine, kar pa ne drži," je pred dnevi poudarila poslanka PS Maša Kociper.
V SD mnenja deljena
Po mnenju Kociprove koalicija pri podpori zapisa fiskalnega pravila v ustavo računa zlasti na SD, v kateri pa so mnenja glede fiskalnega pravila deljena. V stranki so po nedavni odločitvi francoskega ustavnega sodišča, da za ratifikacijo fiskalnega pakta, ki uvaja fiskalno pravilo, ni potrebna sprememba ustave, zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo. Predsednik poslanske skupine SD Janko Veber pa je zatrdil, da so v stranki naklonjeni vnosu fiskalnega pravila le v izvedbeni zakon.
