Ponudba hiš v Prekmurju se začne že pri slabih osmih tisočakih, za kar bi v Ljubljani lahko kupili tri kvadratne metre rabljenega stanovanja. V vasi Andrejci, dobrih sedem kilometrov od Moravskih Toplic, pa se na portalu nepremicnine.net za ta znesek prodaja sicer na pol podrta 150 kvadratnih metrov velika hiša z 2600 kvadratnimi metri zemljišča, pri čemer je kar 1000 kvadratnih metrov zazidljivih. Že za dobrih deset tisočakov več so naprodaj hiše v spodobnem stanju, ponudba pa je ogromna.

Prodaja se na veliko, kupuje bolj malo

Podatki, zbrani pri nepremičninskih agencijah v Posavju, na Kozjanskem, v Obsotelju, Pomurju in na Krasu, kažejo, da je na podeželju in v manjših mestih omenjenega območja nepremičninski trg zelo šibek. Ponudba stanovanj, podeželskih stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in zazidalnih ter kmetijskih površin je sicer velika, dejansko sklenjenih kupo-prodajnih pogodb pa zelo malo. Glavni razlog za takšno stanje se skriva v slabi kupni moči kupcev, ki jih banke ne podpirajo več v takšni meri, kot so jih nekoč.

Poleg tega na padec prodaje vplivajo tudi nekateri na novo uvedeni davki, zaradi česar zlasti tisti lastniki nepremičnin, ki jih prodajajo zaradi nuje, panično znižujejo cene svojega imetja. Takšno stanje je posebno boleče tudi za tiste, ki so se pred leti odločili za nakup nepremičnine kot obliko naložbe, danes pa spoznavajo, da so na izgubi. "Objavljene cene nepremičnin je pri prodaji zelo težko doseči. Nedavno smo naleteli na primer, ko je bil nekdo, ki je svojo nepremičnino pred časom kupil za 30.000 evrov, zelo vesel, da jo je prodal za 22.000 evrov. Razmerja med objavljeno in dejansko doseženo ceno so lahko tudi dosti večja, tako da se včasih zgodi, da lastnik iztrži le dobro polovico objavljene cene," stanje v Posavju pojasnjuje Zdenka Žrlič Bahčič, vodja oddelka nepremičnin v ljubljanski nepremičninski družbi Ta-bu.

V Posavju pomembna bližina avtoceste

Žrlič-Bahčičeva opozarja, da na slabo zanimanje za nakupe nepremičnin in nedoseganje postavljenih cen v regijah vzhodne Slovenije vplivajo še nekateri drugi dejavniki. "Danes je kupce težko pretentati s pretirano navito ceno, saj ti na spletnem portalu Gursa (Geodetske uprave republike Slovenije, op. p.) objektivnost cenitev zlahka preverijo. Ker v Gursu nekatere cenitve določajo tudi na podlagi spremljanja prodaj v zadnjem štiriletnem obdobju, prihaja do tega, da nekdo, ki je denimo neko večjo zazidljivo površino prodal pod ceno, samodejno zniža cene preostalih parcel znotraj spremljane lokalne skupnosti. V Posavju je tako prišlo do zanimive situacije, ko imajo podobne nepremičnine v gospodarsko razvitejši občini Krško nižje cene kot pri njihovih sosedih v Brežicah." Kljub vsemu nekaj nepremičnin v tej regiji vendarle zamenja lastnika.

Agencije so v Posavju v preteklem letu prodale največ starejših hiš v vrednosti do 80.000 evrov, oddaljene do sedem kilometrov od mestnih središč. Kot kupci so se v največ primerih pojavljale mlajše družine z otroki, ki so do podeželske hiše z obsežno ohišnico prišle za približno enako ceno, kakršno bi odšteli za dvosobno stanovanje. "Zelo pomembna je tudi bližina avtoceste. Zaradi službenih zahtev ima to danes velik pomen," še doda Žrlič-Bahčičeva. Tujcev, ki bi se zanimali za nepremičnine posavskega podeželja, je komaj za vzorec.

Za osrčje Kozjanskega zelo malo zanimanja

"Kozjansko je prava katastrofa," pravi Rado Kobilšek, trgovec z nepremičninami iz Rogaške Slatine. "Za tamkajšnje podeželske hiše se zanimajo zgolj Slovenci, med katerimi je težko najti kupce za stanovanjske hiše cenovnega razreda nad 100.000 evrov. Še najbolj jih zanimajo tiste med 40.000 in 70.000 evri. Cene so ob prodaji v povprečju 40 odstotkov nižje od objavljenih. Kupci so v glavnem mlajši ljudje, v veliki meri Gorenjci, ki ne marajo mestnega vrveža in ki lahko po svetovnem spletu svoje delo opravljajo od koder koli. Za dosti bolj obetavno velja ožje območje Rogaške Slatine. Tu se prodajajo tudi zelo drage hiše. Eno smo prodali celo za 400.000 evrov, čeprav je njena ocenjena vrednost znašala manj. To znano slovensko turistično središče je za razliko od Kozjanskega in ostalih delov Obsotelja precej zanimivo tudi za tujce, zlasti Ruse, Kazahstance in Azerbajdžance. Ruse v Sloveniji za zdaj zanimajo samo Rogaška, Portorož in Bled. Hrvatov ni, čeprav so cene pri nas nižje kot na oni strani Sotle. Sedanja schengenska meja pa predstavlja preveliko oviro. Računamo, da se bodo po njeni odpravi stvari obrnile na bolje," pravi Kobilšek.

Največ podeželskih hiš v Pomurju prodajo Angleži

Če so še pred nekaj leti med bolj odmevne novice sodili podatki o množičnem prihodu Angležev, ki so v Pomurju za svoj drugi dom kupovali podeželske domačije, se danes ti isti Angleži v tej regiji najbolj pogosto pojavljajo v vlogi prodajalcev.

"Podatka o njihovem številu nimam, vendar tega ni težko razumeti. V pomurske nepremičnine so vlagali v času konjukture, danes, ko niti pri njih doma ni več tako, kot je bilo, svoj denar "evakuirajo" nazaj tja, od koder so prišli," pove Tomaž Poredoš iz ljutomerske agencije Nepremičnine - SV. Po njegovih besedah je med slovenskimi prodajalci podeželskih hiš najpogosteje najti tiste, ki so jih podedovali, prebivajo pa drugje in jim zdaj predstavljajo samo strošek ter tisti ostareli ljudje, ki hiš zaradi bremena let in nizkih pokojnin več ne zmorejo vzdrževati. Od Slovencev je med kupci stanovanj ali hiš v mestih v Pomurju najti zvečine lokalne prebivalce, medtem ko na podeželje podobno kot na Kozjansko in v Posavje prihajajo iz vse Slovenije.

Za kraške hiše se najbolj zanimajo Ljubljančani

Povpraševanje po kraških hišah je zelo zmerno. Največ po njih povprašujejo občani iz notranjosti Slovenije, tu so na prvem mestu Ljubljančani, nanje odpade kar 70 odstotkov povpraševanja, sledijo pa jim potencialni kupci z obalnega območja in Tržačani. Drugih tujcev je tako malo, da jih ne zazna niti statistika, pravijo poznavalci razmer na Krasu.

"Največ zanimanja za kraške hiše, parcele in stanovanja je v 10-kilometrskem pasu od avtoceste. Med tujci izstopajo Italijani, predvsem Tržačani, med vasmi pa Lokev, ki je blizu meje in Trsta. V Lokvi je največ kupcev prav Tržačanov. Statistično povprečje pri prodaji hiš kvari Sežana, kjer je večje zanimanje za parcele in stanovanja," je povedal Marijan Suša iz nepremičninske agencije Ruj, ki ima 14-letne izkušnje pri prodaji nepremičnin na Krasu.

Mesečno novega lastnika dobijo največ tri do štiri kraške hiše. Cena nepremičnin se giblje od 50.000 do 200.000 evrov, odvisno od velikosti in ohranjenosti objektov. Sicer pa so cene v zadnjem času padle za 20 odstotkov. "Je pa Kras še vedno magična dežela, ki vleče ljudi. Doma pa ostajajo tudi mladi Kraševci. Da je temu res tako, kažejo polni vrtci v kraških središčih. Na veliko ovir pa mladi naletijo, ko se odločijo za novogradnjo ali pa pri obnovi starih hiš. To pa marsikoga odvrne od vztrajanja na domači zemlji," dodaja Suša.

Govorice, da so Kraševci nestrpni do tujcev, so iz trte izvite. Temu so pritrdili tudi v vasi Lokev, kjer smo neuradno izvedeli, da se negativno mnenje širi od dveh, treh slovenskih nestrpnežev, da pa večina ljudi živi v sožitju in strpnosti s priseljenci. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v zaselku nedaleč od Tomaja. Tudi tam so pred leti zagnali vik in krik okoli načrtovanih gradenj na kraški zemlji. Zagnala sta ga priseljenca iz notranjosti Slovenije, ki sta si zgradila hiši z bazenoma, da pa bi imela mir pred ostalimi potencialnimi kupci, sta začela z akcijo proti gradnji na Krasu. To podpira tudi Civilna iniciativa Kras, ki se zavzema za ohranitev kraške zemlje in pravilno urbanizacijo. Motijo pa nekatere druge akcije iniciative, ki tako odvračajo od morebitne gradnje tudi domačine.