Šturm v imenu Zbora za republiko opozarja, da "so naloge pred nami, neodložljive, izvedljive pa zgolj na način, da v vladni ekipi domujejo složnost, požrtvovalnost in spoštovanje vsakogar, najprej pa tistega, katerega odgovornost je največja, to je ministrskega predsednika". Zato Zbor za republiko poziva k "prenehanju enostranskih, negativno usmerjenih potez koalicijskih partnerjev in k poglobljeni slogi".
Za razliko od številnih drugih sporočil zbora je to nenavadno po tem, da ne napada političnih nasprotnikov Janševe SDS, ampak je očitno namenjeno prvakom Državljanske liste (DL), DeSUS in tudi SLS. Sporočilo Šturmovega Zbora za republiko na prvake koalicijskih strank očitno ni naredilo večjega vtisa. Prvak DL, in sicer gostobesedni predsednik parlamenta Gregor Virant, se je odločil, da te izjave zbora, ki mu je še pred letom dni predsedoval, ne bo komentiral. Podobno dopustniško nedosegljiva sta bila tudi Karl Erjavec (DeSUS) in predsednik SLS Radovan Žerjav.
Orokavičene kritike nekaterih koalicijskih partnerjev
Šturmovo sporočilo je kratko in zelo skopo, brez navedb, za kakšne napade na Janšo gre in kdo stoji za njimi. Zato iz njega ni mogoče povsem jasno razbrati, čemu tak paničen poziv na zaščito imena šefa največje vladne stranke pred napadi iz lastnega moštva. Malo verjetno je, da bi se nekdanji Janšev minister Šturm oglasil na svojo roko, brez vednosti predsednika vlade, kar lahko pomeni, da so spori med partnerji v vladi hujši, kot je videti od zunaj. Povedano drugače, da politično premirje, sklenjeno julija, ne velja več. Premirje so očitno načele nove drastično znižane bonitetne ocene Slovenije. V njih tuji analitiki prvič jasno zapišejo, da so eden pomembnih razlogov za znižanja politična razhajanja in ideološke delitve v politični eliti. Prav na te sta predsednika vlade Janeza Janšo opozarjala prvaka partnerskih strank Gregor Virant in Karl Erjavec. Da ne bi povzročil razkola v lastni stranki, se jima je v teh kritikah zelo previdno in v rokavicah priložnostno pridružil tudi predsednik ljudske stranke Radovan Žerjav.
Složno vse do Vitoslava Türka
Razen teh, kot že rečeno orokavičenih kritik na Janševo javno izganjanje vsega, kar je bilo pred letom 1990, iz političnega spomina, in "lustracijo" s to zgodovino povezanih upokojencev, drugih sporov v koaliciji vsaj na zunaj ni bilo zaznati. Koalicijski parlamentarni glasovalni stroj je do počitnic deloval brezhibno in po hitrem postopku potrjeval vse, kar je prihajalo iz vladnih kabinetov: od preselitve državnega tožilstva v roke notranjega ministra Vinka Gorenaka (SDS), znižanja davkov podjetnikom do razvpitega varčevalnega zakona. Na slednjega je nekaj kritik letelo tudi iz vladnih strank DL in DeSUS, vendar šele, ko je bil ta že sprejet. Zalomilo se je, tik preden so poslanci odšli na dopust, ko potrebne večine glasov ni dobil Janšev predlog, da gospodar "družinske srebrnine", torej okrog 11 milijard vrednega državnega premoženja, postane po lastni volji nesojeni poslanec SDS Vitoslav Türk. Nasploh se zdi, da glavni vir sporov v koaliciji postaja prav namen SDS, da s holdingom, po svoji meri in s svojimi ljudmi, prevzame nadzore nad državnim premoženjem. In tudi, kot je že tradicija, pripravljanje državnega proračuna za prihodnje leto, ki bo hočeš nočeš zarezal tudi v tradicionalne fevde vladnih strank.
Zbor za republiko kot rezervna sestava SDS
V načela Zbora za republiko so ob njegovi ustanovitvi poleti 2004 sicer zapisali, da bo to forum posameznikov, ki "ne bo pripravljal prednosti za posamezno politično opcijo, ampak bo odprta demokratična struktura za odprto družbo". Toda to, da so zbor republikancev Janez Janša, Andrej Bajuk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Tone Jerovšek, Vasko Simoniti, Gregor Virant, Barbara Brezigar in Peter Jambrek (vsi so bili ministri v kratkotrajni Bajukovi vladi oziroma kasneje v prvi Janševi vladi, preostalih 16 pobudnikov pa sodi v ožji krog privržencev Janeza Janše) ustanovili štiri mesece pred volitvami, na katerih je SDS zmagala, tega načela ne potrjuje. Da gre za pomožno sestavo SDS, jasno kažejo sporočila Zbora za republiko. Tako je zbor Janšo nedvoumno (a neuspešno) podprl na volitvah 2008, posredno, a jasno pa tudi tri leta kasneje. Po Janševem porazu je vodenje zbora od Jambreka prevzel Gregor Virant, vendar je v začetku lanskega leta odstopil. Zadnja izjava zbora z njegovim podpisom se je nanašala na podporo referendumu o zakonu o malem delu, ki da namesto reda prinaša nove birokratske ovire in nove davke. Po skoraj enoletnem mrtvilu - iz tistega časa so najbolj znane izjave zbora o nasprotovanju arbitražnemu sporazumu za določitev meje s Hrvaško - je zbor prevzel dr. Lovro Šturm. V enem od sporočil je Šturm zapisal, da je prispevek Tomaža Majerja o "trenirkarjih", ki so zmago na volitvah zagotovili Zoranu Jankoviću (PS), zgolj "kronika s komentarjem", ker so v njem gole le navedbe in nobenega spodbujanja ali razpihovanja narodnega sovraštva. Šturm se kot dober analitik ni izkazal tudi z izjavami, da bo Janković z lahkoto sestavil vlado, kot tudi ne z napovedjo, da bo Janševa vlada ustavila drsenje navzdol in "bodo trendi šli krepko navzgor".
