Programi, ki mladim zagotavljajo delovna mesta, izobrazbo ali izkušnje so v veliko državah že pokazali dobre rezultate. Pozitiven zgled takšnih programov sta po navedbah ILO Finska in Nova Zelandija. Na Finskem vsak posameznik, ki v treh mesecih ne pride do zaposlitve, po tem obdobju dobi na izbiro službo ali možnost akademske izobrazbe oziroma razna izpopolnjevanja. Na Novi Zelandiji je cilj takšnih programov olajšanje prehoda med šolo, terciarno izobrazbo in delom, tako da 16- in 17-letnikom, ki niso v fazi šolanja, ponudijo to možnost.
Pomembna je možnost izpopolnjevanj
Različna tehnična in poklicna izpopolnjevanja lahko igrajo osrednjo vlogo pri pripravi mladih na delo, če programi odražajo trenutne potrebe trga dela. Nekatere države so sprejele ukrepe, s katerimi so tovrstne programe ustrezno prilagodile modernim potrebam po delu. Na Kitajskem je tako prek 3000 "šol za usposabljanje delavcev", ki ponujajo obsežno poklicno izobraževanje. Skoraj 95 odstotkov tistih, ki so takšna izobraževanja opravili (to število je bilo leta 1998 blizu 400 milijonom Kitajcev), brez težav najde službo.
Za Avstrijo, Dansko, Nemško in Švico, po novem pa tudi Norveško pa je bolj tipičen "dualni sistem" - gre za kombinacijo šolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja v podjetjih. Danska in Švica sta med državami članicami OECD z najnižjimi stopnjami nezaposlenosti mladih.
Temelj dobre poklicne strategije je uspešno predvidevanje, katere spretnosti bodo v prihodnosti najbolj zaželene. Komisija za zaposlovanje v Veliki Britaniji trgu dela omogoča osveščanje, lokalnim vladam pa svetuje, katera izpopolnjevanja promovirati. Komisijo sestavljajo predstavniki zaposlovalcev, sindikatov, vlade in predstavnikov civilne družbe.
Južnoafriška republika se sooča s kar 50-odstotno stopnjo nezaposlenosti mladih, visokimi stopnjami revščine in nezadostno izobraženostjo. Leta 2004 je vlada uvedla "Razširjen program javnih del", da bi s pomočjo začasnih del nudili možnosti za preživetje velikemu številu ljudi. Program pomaga razvijati tržne sposobnosti in podjetništvo med marginaliziranimi deli družbe. V letih 2010 in 2011 je to ustvarilo okoli 200 tisoč delovnih mest s polnim delovnim časom, polovico so jih zasedli mladi.
Lažji prehod od izobraževanja na trg delovne sile omogočajo tudi različne subvencije ali druge oblike finančnih spodbud tistim delodajalcem, ki zaposlujejo mlade. V Franciji in Italiji so delodajalci, ki zaposlijo mlade in jim ob službi nudijo še različna izpopolnjevanja, upravičeni do finančne spodbude. Sistem s subvencijami najbolje deluje, ko je zasnovan z namenom spoprijemanja s specifičnimi slabosti trga dela, s katerimi so soočeni mladi, dodajajo pri ILO.
Po gospodarski krizi, ki je ob pričetku novega tisočletja zajela Argentino, je tamkajšnja vlada sprejela reforme, s katerimi so rešili problem z visokimi stopnjami dela na črno. Z eno od teh reform so denimo majhna ali mikro podjetja pri vsaki na novo zaposleni osebi eno leto plačevala nižje prispevke za socialno varnost. Nek drug zakon je uvedel sankcije za podjetja, ki so izkoriščala pripravnike ali mlade delavce.
