Na ministrstvu za finance namreč teče medresorsko usklajevanje, v katerem proučujejo možnost, ali bi bilo možno ukrep dviga cen sladkih pijač uvesti tudi v Sloveniji in kakšen učinek bi to imelo, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Ta ukrep so v nekaterih državah že uspešno izvedli. Odločitev na politični ravni še ni sprejeta, na ministrstvu za zdravje pa so glede tega optimistični. "Davčna politika je učinkovit ukrep, s katerim se vpliva na nižjo porabo izdelkov, kadar je to zdravstveno upravičeno. S povečanjem cen sladkih pijač bi zmanjšali debelost pri prebivalstvu, zato ministrstvo za zdravje podpira dvig cene teh izdelkov," je povedala Petričeva.

Ob tem je pomembno, da se denar, ki ga s tem dobimo, nameni za preventivo in kampanje za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu, saj dražitev teh izdelkov ni tako učinkovita, kot če jo spremlja kampanja o tem, zakaj se izdelki dražijo. Na ministrstvu za zdravje opozarjajo tudi, da ko podražimo sladke pijače, je treba vzporedno podražiti tudi alkoholne pijače, da se ne bi zgodilo, da bi bil na voljo poceni alkohol.

Pogovori tečejo samo o dvigu cen sladkih pijač, ne pa tudi sladic, pri katerih je "stvar bolj fiskalno zapletena", je povedala Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz Inštituta za varovanje zdravja, ki je pripravila strokovne utemeljitve primernosti dviga cen sladkih pijač. Tudi pri IVZ zagovarjajo mnenje, da bi bilo modro najprej poskusiti pri enem živilu, sladkih pijačah, ki so najbolj neugodne za zdravje. Podpirajo pa tudi ukrep, da bi po zgledu Danske zakonsko omejili uporabo transmaščobnih kislin, ki so za zdravje zelo škodljive, njihovo vključenje v pripravo živil pa ni potrebno.

Nov, a sprejemljiv ukrep

Višje obdavčevanje sladkih pijač je sicer precej nov ukrep omejevanja dostopa do njih. Tako je delovna skupina, ki na nivoju EU ocenjuje učinkovitost ukrepov, ki jih je EU zastavila v beli knjigi o prehrani 2007-2013, ugotovila, da so v državah članicah veliko naredili na primer pri izboljšanju šolske prehrane in kampanjah za zdravo prehranjevanje, manj pa pri obdavčitvi nezdrave hrane. "To je nekoliko kontroverzno področje, a vedno več je dokazov, da lahko s tem ukrepom vplivamo na porabo. Tako je ena od študij pokazala, da če ceno sladkim pijačam zvišamo za 10 odstotkov, se uživanje zmanjša za 8 odstotkov. Tudi OECD je objavil stališče, da je ta fiskalni ukrep upravičen, če živilo povzroča negativne učinke na zdravje. V primeru sladkih pijač pa je velik problem debelost. V ZDA ocenjujejo, da uživanje sladkih pijač v današnjem obsegu prispeva k tretjini debelosti v ZDA, po nekaterih ocenah pa povzroči celo polovico debelosti. To so res ogromne številke," je povedala Gabrijelčič-Blenkuševa.

Celo več, nadaljuje, da so podražitve hrane po mnenju strokovnjakov primerne za korekcijo nepopolnih informacij in napak, ki jih ljudje delajo pri odločanju zaradi manipulacije proizvajalcev. Sladke pijače pa so daleč najbolj oglaševana živila.

Zakaj sladke pijače vodijo v debelost

"Ko popiješ sladko pijačo, poješ energijo, a ne dobiš občutka sitosti," razloži Gabrijelčič-Blenkuševa. Da dobimo občutek sitosti, so potrebni žvečenje, poln želodec in delovanje prebavnih encimov, ki razgrajujejo kompleksne kose hrane. Pri pitju pa vsega tega ni: po zaužitju se raven sladkorja v krvi zelo hitro dvigne, telo pa odvečno energijo shrani kot maščobne zaloge. Obenem je ta energija prazna, saj sladke pijače ne vsebujejo vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil. Če enako količino energije zaužijemo na primer v obliki kompleksnih žit, se ta prebavljajo počasi, nivo sladkorja v krvi se dviguje počasi in energijo porabljamo za normalno delovanje organizma. Če že, je uživanje sladkih pijač primerno po hujšem telesnem naporu, ko je treba nadomeščati sladkor, drugače pa ne, svetuje Gabrijelčič-Blenkuševa. Otroke je treba že od majhnega učiti, da so za potešitev žeje najbolj primerni navadna voda, nesladkan čaj in razredčeni sadni sok, saj tudi ta vsebuje precej sladkorja. "Kilokalorije, ki jih na primer vsebuje ledeni čaj, lahko hitro pokrijejo tudi do polovico dnevne energetske porabe majhnega otroka," opozarja zdravnica.

Žal pa tudi slovenski otroci vse bolj posegajo po sladkih pijačah. Po raziskavi, ki so jo naredili strokovnjaki Pediatrične klinike UKC Ljubljana, vnos pijač z dodanim sladkorjem znaša 44 odstotkov vnosa vseh pijač pri dečkih in 41 odstotkov vnosa pijač pri deklicah. Te pijače prispevajo kar devet odstotkov dnevnega energijskega vnosa pri dečkih in 10 odstotkov pri dekletih. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC tudi kaže, da so slovenski otroci v mednarodnem merilu med prvimi po pogostosti uživanja sladkih pijač. To sicer še ne pomeni, da jih tudi popijejo več, saj so ponekod pakiranja večja in lahko pijače količinsko popijejo več, čeprav pijejo manj pogosto.

Potrebujemo celovito prehransko politiko

Mojca Gabrijelčič Blenkuš opozarja, da je dvig cen sladkim pijačam lahko le eden od mehanizmov celovite prehranske politike. "Te ukrepe je treba skrbno premisliti, testirati, poznati vrednote in stališča ciljne skupine. Velika napaka bi bila, če ne bi vzporedno dvignili tudi cen alkoholnih pijač," opozarja tudi ona. Kot del celovitih ukrepov je delovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravila predlog omejevanja trženja nezdravih živil, "saj ni smiselno, da pijače obdavčiš, dopustiš pa intenzivno trženje".

Slovenija je aktivna tudi na drugih področjih prehrane. Tako se je vključila kot testna država v globalni projekt izdelave prehranskih profilov, v okviru katerega bodo kategorizirali živila v naši prehrani na bolj ali manj zdrava. Prehranski profili bodo novo orodje, s katerim bodo lahko uživanje določenih živil svetovali ali odsvetovali. Kot primer dobre domače prakse Gabrijelčič-Blenkuševa navede tudi shemo šolskega sadja, ko otrokom ponudijo zdravo alternativo in ne le prepovedi. Na pozitivna tla je padla tudi pobuda o postavljanju pitnikov v šolah in lahko otroci pijejo vodo tudi na igriščih. Veliko pozornosti so v šolah namenili tudi učenju o branju deklaracij na živilih, kar so izvajali v programu gospodinjstva. Slovenija se lahko pohvali tudi s tem, da smo prepovedali uporabo avtomatov s hrano v šolah in da je ustavno sodišče po pritožbi ponudnikov teh avtomatov enoglasno sprejelo mnenje, da prepoved ni neustavna.