Kot je na novinarski konferenci pojasnila varuhinja človekovih pravic, je DPM učinkovita oblika nadzora, ki jo je država vzpostavila na podlagi konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. V Sloveniji varuh skupaj z nevladnimi organizacijami to konvencijo izvaja.

To pomeni, da skupaj obiskujejo, večinoma nenapovedano, ustanove, kot so zapori, psihiatrične bolnišnice, varovano oddelki domov za starejše občane, socialno varstvene zavode, pa tudi nekatere mladinske zavode.

Državni preventivni mehanizem, kot ga poznamo v Sloveniji, je po njenih besedah t.i. ombudsman plus in si je v teh letih delovanja, od leta 2008, pridobil velik mednarodni ugled in stalno sodelujejo z različnimi drugimi državnimi preventivnimi mehanizmi.

Med še vedno največjimi problemi je Čebašek - Travnikova izpostavila zapore. "V nebo vpijoča problematika so še vedno zapori, kljub izboljšanim razmeram v zaporu Dob obstaja še veliko zaporov, kjer so pogoji za bivanje porazni," poudarja. Prepričana je, da porazna možnost za delo obsojencev, slabe možnosti pa imajo tudi tisti z duševnimi motnjami, ki pa se bodo v prihodnosti po njenih besedah lahko zdravili na forenzični enoti oddelka za psihiatrijo v Mariboru.

"To je izboljšanje, kajti mi smo v letnih poročilih doslej vedno opozarjali, kako nujno potrebujemo takšno forenzično enoto v Sloveniji," pravi.

Da je prostorska stiska oz. prezasedenost v slovenskih zaporih še vedno problem, je potrdil tudi namestnik varuhinje Ivan Šelih. Dejal je, da so lani obiskali deset od štirinajst lokacij. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je sicer po njegovem mnenju vložila veliko naporov, da bi se ta stiska zmanjšala, a jim to le delno uspeva.

V domovih za starejše racionalizirajo materialne stroške in čas za nego ljudi

Trenutno največji problem v domovih za starejše pa so po besedah varuhinje ozki normativi, ki zahtevajo od domov, da zelo racionalizirajo ne samo materialne stroške v zvezi z oskrbovanci, ampak tudi čas, ki je potreben za njihovo nego. Ob tem je strokovni sodelavec Jure Markič izpostavil še kadrovsko pomanjkljivost in omejeno svobodo gibanja.

Sicer pa bo varuh jeseni vložil zahtevo za presojo ustavnosti člena zakona o duševnem zdravju, ki pravi, da je možno pri osebi s skrbnikom doseči t.i. prostovoljni sprejem na varovani oddelek le s strinjanjem skrbnika. "Tako je tej osebi preprečena možnost za sodno varstvo," meni varuhinja.

V nevladnih organizacijah pa opažajo, da so postopki za mednarodno zaščito predolgi, na kar je opozorila direktorica Pravno-informacijskega centra Katarina Bervar Sternad.

Na splošno pa varuhinja ugotavlja, da je njihovih priporočil vsako leto manj, ker se jih večina uresničuje.