Ponovna delitev na naše in vaše, razen novega grenkega priokusa, niti ni vredna kakšne posebne pozornosti. Bolj problematično je, da se je vlada spodbujanja daljšega ostajanja na delovnih mestih, ki bo menda glavni cilj bodoče pokojninske reforme, lotila na tako originalen način. In to ob dejstvu, da se je število starostnih upokojencev v zadnjem letu povečalo za 15 tisoč, v zadnjih desetih letih pa celo za več kot 100 tisoč, medtem ko se je po drugi strani število zaposlenih od leta 2008 zmanjšalo za dobrih 60 tisoč. V takšnih razmerah je siljenje v upokojitev enako kot spodbujanje dela na črno ali izogibanja plačevanja davkov.
Hja, mogoče pa ima vlada svojo računico. Glede na njene napovedi lahko sklepamo, da se ne bo ustavila le pri znižanju pokojnin ljudem, ki se niso borili na pravi strani, in ukinitvi oz. znižanju regresa vsem, ki prejemajo več kot bajnih 414 evrov pokojnine. Upokojencem se da pokojnine še znižati, zaposlenim, kolikor jih še bo, pa zaostriti upokojitvene pogoje in jih "udariti" z individualnimi računi in delovno dobo, ki je ne bodo nikoli dosegli.
Rešitev je na dlani. Ker imajo upokojenci veliko prostega časa, si lahko zaslužijo za kruh z muziciranjem ali izvajanjem kakšnih drugih umetnij na uličnih vogalih. Tistim z manj tovrstnega talenta pa še vedno ostane prosjačenje in brskanje po smeteh. Če je to bodočnost upokojencev, kakšno lahko pričakujejo šele vsi ostali, ki že sedaj preživijo le s pomočjo svojih staršev in starih staršev?
