Stavba je namreč zgrajena v obliki črke L, kar ji daje posebno trdnost. Šalo na stran, so bila najtežja obdobja te šole druga, preživela je namreč obe svetovni vojni in vrsto političnih pripeljajev, kjer so krajani na koncu, tudi z uporom in odločnostjo uspeli uveljaviti geslo slovesne prireditve "Slovenci somo, taku je mati djala“. Gre za stavek, ki je bil najden v enem izmed prvih šolarskih zvezkov iz začetka 20. stoletja, ki je tudi razstavljen v pritličju rakitovške šole, kjer je danes postavljena stalna razstava, ki prikazuje eksponate različnih zgodovinskih obdobij te ustanove.

Vaščani sami zbrali denar za gradnjo šole

Zabaven kulturni program, ki je spremljal slovesnost ob 100-letnici, se je osredotočil na življenje v razredu skozi različne jurisdikcije in oblasti. Kot slavnostni gostje so tako prisostvovali nekdanji učitelji oz. ravnatelji šole, prisoten je bil tudi evroposlanec in predsedniški kandidat Milan Zver, ki je nagovoril prisotne.

Rakitljani so si šolo želeli že pred letom 1901, vendar so takratne oblasti v Buzetu, v tej občini je bila namreč vas Rakitovec v tistem času, to pobudo zavrnile. Vaščani so nekaj let kasneje sami zbrali denarna sredstva za gradnjo nove šole in tako pridobili pravico izbire učnega jezika. Šola je bila predana namenu 22. novembra 1912 in je bila že čez 3 mesece podržavljena.

Poslopje šole je tako med prvo kot drugo svetovno vojno ostalo nepoškodovano

Do leta 1918 so v njej poučevali slovenski učitelji, po tem letu pa je bila šola priključena Italiji, kar je pomenilo, da so poleg slovenskih dvakrat na teden po dve šolski uri poučevali tudi italijanski učitelji. Leta 1924 je italijanska oblast izdala zakon, da se mora v vseh šolah Primorske, v krajih, ki so bili priključeni Italiji, vršiti pouk izključno v italijanskem jeziku. Do kapitulacije Italije so v šoli poučevali samo italijanski učitelji. Od januarja do aprila leta 1944 je slovensko branje in pisanje učila vaščanka Marija Rožac, rojena Miklavčič, ki je prenehala poučevati zaradi prihoda Nemcev. Po tem obdobju so se otroci razdelili v skupine do pet in se do osvoboditve učili sami na domu.

Poslopje šole je tako med prvo kot drugo svetovno vojno ostalo nepoškodovano. Šolski okoliš je bil osvobojen 8. maja 1945, od takrat dalje je potekal pouk v slovenskem jeziku. Stavba je dobila elektriko leta 1953, pouk se je nato izvajal vse do avgusta 1975, ko je bil pouk v Rakitovcu ukinjen. Septembra 1975 so zato otroci pričeli obiskovati šolo v Dekanih. Kljub temu je bilo poslopje šole vedno živahno, saj so se vrsto let v njem odvijali številni družabni dogodki. Od oktobra 2004, ko je bila stavba šole povsem obnovljena, je v prostorih pričel delovati Informacijski center za Kraški rob, uporablja pa se med drugim tudi za različne raziskovalne dejavnosti, delovanje društev in taborov različnih šolskih zavodov.