Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Valentinčič, je bilo v minulih letih veliko narejenega na področju reševanja problematike prezasedenosti zaporov.

Alternativno izrekanje kazenskih sankcij

Možnosti alternativnih oblik zaporu in priporu so bile razširjene predvsem z delom v korist skupnosti, s hišnim in tudi tako imenovanim vikend zaporom. "Žal pa se te oblike, ki so roko na srce cenejše od zaporne kazni, še ne uporabljajo v pričakovanem obsegu v praksi," je dodal Valentinčič.

Tudi sodišče s predlogi določenih ukrepov v poročilu opozarja predvsem na možnost alternativnega izrekanja kazenskih sankcij.

A po besedah Valentinčiča je sodišče prepoznalo tudi njihove napore. Vprašanje reševanja problematike prezasedenosti zaporov namreč presega pristojnosti same uprave, je dejal, zato ga lahko uspešno rešujejo le s sodelovanjem različnih organov, predvsem ministrstva in vlade.

107-odstotna zasedenost

Valentinčič sicer perspektive ne vidi v gradnji dodatnih zaporov, kar pa ne pomeni, da ni treba vlagati v obstoječe zapore in kakšnega nadomestiti z novim. Sicer pa glede problema prezasedenosti zaporov po njegovih ocenah Slovenija ni med najbolj kritičnimi državami v Evropi.

Spomnil je, da sta uprava in kasneje ministrstvo za pravosodje pred leti postavila zelo ambiciozen terminski načrt reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov. Slednjega pa v navedenem obdobju ni bilo mogoče realizirati, saj ni bilo zagotovljenih zadostnih proračunskih sredstev. Ko se sredstva zagotavljajo samo za eno ali dve leti, potem pa se z vsako spremembo proračuna oziroma rebalansom običajno zmanjšajo, je namreč po njegovem mnenju težko načrtovati investicije.

Državni sekretar Helmut Hartman pa je pojasnil, da trenutni statistični podatki kažejo na 107-odstotno zasedenost slovenskih zaporov.

Najbolj zaseden je Zavod za prestajanje kazni Ljubljana

V zavodih za prestajanje kazni zapora so bile 26. julija zaprte 1404 osebe, kapaciteta vseh zavodov pa znaša 1309 oseb. Po statistikah sodeč je daleč najbolj zaseden Zavod za prestajanje kazni Ljubljana, kjer je pri kapacitetah za 135 ljudi zaprta 201 oseba, medtem ko je denimo v Prevzgojnem domu Radeče kapacitet za 68 ljudi, zaprtih pa jih je 15. Statistika prezasedenosti je po besedah Hartmana narejena na podlagi kriterija oziroma standarda sedem kvadratnih metrov na obsojenca.

Ministrstvo in uprava bosta v okviru svojih pristojnosti tudi v bodoče učinkoviteje reševala problematiko, poročilo pa bodo preučili in se nanj odzvali v zakonsko določenem roku, so še izpostavili v odzivu na poročilo sodišča.

Računsko sodišče je namreč revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja letos. Kot so ugotovili, uprava in ministrstvo nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov.

Ob tem pa je sodišče po besedah Hartmana tudi ugotovilo, da je bila uprava uspešna pri reševanju posledic prezasedenosti zaporov. Dejstvo je, da so se v zadnjih desetih letih prostorske razmere v zaporih kljub vsemu pomembno izboljšale, je še poudaril.