Kdaj, v katerih primerih, rimska kongregacija izreče tak ukrep? Na ta konkretna vprašanja - in še vrsto drugih - ki smo jih včeraj naslovili na tiskovno službo ljubljanske nadškofije in zadevajo v včerajšnjem Dnevniku povzeti zapis župnika Vlada Beganta v (spletnem) listu Oznanila župnije sv. Jakoba ob Savi, smo dobili le kratek splošen odgovor in ne želenih pojasnil, vendar pa ni nihče kakor koli zanikal ali podvomil v naše oziroma župnikove navedbe. Za zdaj ostaja torej nesporno, da je rimska kongregacija za škofe nadškofu Uranu kot kanonski kazenski ukrep naložila, da mora zapustiti Slovenijo. Kdaj se bo to zgodilo in zakaj mora msgr. Uran iz Slovenije, nam ni uspelo izvedeti. Nuncij zaradi dopusta včeraj ni bil dosegljiv. Neuradno smo izvedeli le, da nadškof najverjetneje odhaja v Trst, kjer bo živel v eni od cerkvenih ustanov, in da je zaradi tega ukrepa, ki je po njegovem mnenju krivičen, zelo prizadet.

Ljubljanska nadškofija: Nismo seznanjeni, nismo pristojni

Boštjan Prevc iz tiskovnega urada nadškofije Ljubljana nam je, kot rečeno, poslal skop odgovor, v katerem je zapisal, da so "v zadnjem času, nazadnje na novinarski konferenci 8. maja letos v Ljubljani, že večkrat pojasnili, da gre v primeru nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana za dogovore, ki so potekali med njim in ustreznimi or gani apostolskega sedeža". Po Prevčevih besedah "nadškofija Ljubljana kakor tudi Slovenska škofovska konferenca nista seznanjeni z vsebino teh dogovorov in nista pristojni, da bi zadevo komentirali".

To torej pomeni, da v vodstvu slovenske katoliške cerkve vztrajajo pri tistem, kar so povedali 8. maja. Spomnimo: ne ljubljanski nadškof Stres, ne mariborski nadškof Turnšek, ne generalni tajnik SŠK Saje tedaj niso zanikali možnosti, da je upokojenima nadškofoma Uranu in Krambergerju pristojna kongregacija neposredno ali prek apostolskega nuncija aprila letos ukazala umik v zasebnost (o tem po naših zaupnih informacijah ni dvoma) in prepovedala opravljati javne pastoralne dejavnosti, so pa priznali, da sta bila oba svojih funkcij v SŠK razrešena 26. aprila letos. Dodajmo, da so še dan poprej v izjavi za javnost trdili, da nadškofa že takoj po razrešitvi (Uran februarja 2011, Kramberger pa novembra 2009) nista več imela funkcij v SŠK. Vodstvo SŠK se prav tako ni jasno izreklo glede obstoja "dekreta" ali "navodila" iz Vatikana, ki naj bi ga dobila omenjena monsinjorja. Zatrdili so le, da ga ni dobila Slovenska škofovska konferenca. Dr. Stres pa ni jasno odgovoril na vprašanje, ali se je o tem pogovarjal z nuncijem. "Mislim, da ne," je odvrnil na to vprašanje. Dr. Saje je na še bolj določno vprašanje, ali sta Kramberger in Uran dobila tovrstno pisanje iz Vatikana, dejal le: "S tem nismo seznanjeni."

Vodstvo slovenske katoliške cerkve se je očitno odločilo, da kazni za msgr. Urana, ki je po mnenju prof. dr. Ivana Štuheca ena hujših kazni, ki jih za prekrške posvečenih oseb predvideva kanonsko pravo, ne bodo ne potrdili, ne zanikali, ne komentirali. Po naših informacijah iz cerkvenih krogov pa je popolnoma neverjetno, da nadškof Uran ali nuncij o tako pomembni zadevi ne bi obvestila aktualnega ljubljanskega nadškofa metropolita Stresa. Po mnenju naših sogovornikov iz kleriških vrst bi moral nadškof Stres ob tako ostri kazni vernikom in javnosti pojasniti, kaj je Uran hudega storil; če pa tega ne sme storiti zaradi navodil ali dogovora z nuncijem, pa bi moral to odkrito povedati. Če Uranovi prekrški niso sorazmerni kazni, bi ga moral javno vzeti v bran, je še slišati. K temu dobro obveščeni dodajajo, da je Uran ob neki priložnosti zelo obremenjujoče govoril o (še nerazčiščeni) vlogi nadškofa Stresa v mariborski aferi.

Dr. Štuhec: Najhuje je, da ne vemo, kaj je res

Dr. Štuhec Stresovo ravnanje v zvezi z Uranom ocenjuje nekoliko drugače. "Razumem, da nadškof Stres ne more komentirati položaja svojega predhodnika. Ta zadeva je med Vatikanom in nadškofom Uranom." A tudi dr. Štuhec poudarja, da gre za skrajno negotov položaj. "Najhuje je, da ne vemo, kaj je res. Ukrep je zelo hud, Rim naj bi ga izrekel zaradi moralnih prekrškov Urana. Po drugi strani pa nadškof Uran po zapisu v Oznanilih sodeč zatrjuje, da se je pripravljen soočiti z vsakim, ki trdi, da je njegov potomec, iz česar bi lahko sklepali, da potomcev nima oziroma da so domneve o zanikovanju očetovstva neupravičene." Po Štuhečevem mnenju je nenavadno, da te domneve niso bile pomembne v času, ko je bil Uran vrsto let pomožni škof, temveč so to postale šele kasneje, ko je bil nadškof; morda zato, pravi, ker ni navedel zadržkov za opravljanje službe nadškofa. Kaznovan pa naj bi bil v času, ko je le še upokojeni nadškof, ki se ne udeležuje javnih pastoralnih dejavnosti... Da bi bil lahko Uran kaznovan zaradi prestopkov finančne narave, pa Štuhec ne verjame. "Če bi bil udeležen pri kakšni finančni polomiji, bi se izvedelo. Za mariborski škandal zagotovo ni soodgovoren."

Na vprašanje, ali ni kazen za Urana pretirana (v primeru, da gre za nesodelovanje pri ugotavljanju očetovstva ali kaj zamolčanega v zvezi s tem in ne za kakšno drugo stvar), Štuhec odgovarja, da tega še ni mogoče vedeti. "Preiskovalna komisija Svetega sedeža, ki preiskuje mariborsko finančno polomijo, svojega dela še ni opravila, zato tudi sankcij za objektivno in subjektivno odgovornost vseh vpletenih Rim še ni izrekel. Ko jih bo, bomo lahko presojali sorazmerno težo Uranove kazni."

Karel Bolčina, cerkveni pravnik in župnik v Standrežu na Goriškem, tako kot Štuhec razume, da nadškof Stres ne more javno komentirati ukrepa zoper msgr. Urana. "Kaj sta se pogovarjala nuncij in nadškof Uran, vesta le onadva, o tem se ne govori. Tajnost je potrebna tudi zaradi skrbi za dostojanstvo, tega mnogi ne razumejo. Cerkev obsoja greh, a do konca varuje dostojanstvo tistih, ki naj bi ga zagrešili." Glede kazni izgona iz domovine pa pojasnjuje, da gre po kanonskem pravu za tako imenovano zdravilno kazen. "To pomeni, da jo Rim lahko prekliče, ko oseba, ki ji je bila kazen naložena, s svojim prizadevanjem pokaže, da je spremenila svoje življenje, se spokorila za storjeno." Kot pravi g. Bolčina, so nekatere kazni nedvomno hujše od kazni prepovedi bivanja na določenem ozemlju (ki naj bi bila izrečena nadškofu Uranu) ali kazni ukaza bivanja na določenem ozemlju, lahko tudi zunaj države, ki je pogost ukrep za duhovnike, ki se pregrešijo zoper cerkvene postave, denimo v škandalih pedofilije. "Huje je, če je duhovniku ali škofu izrečena prepoved opravljanja vseh pastoralnih dejavnosti, ki je nepreklicna." Naš sogovornik pa se ne spomni, da bi kdaj slišal, da je bila pri nas kazen izgona iz domovine izrečena kakšnemu škofu.

Po naših informacijah se je upokojeni nadškof Kramberger umaknil iz mariborske nadškofije. Zdaj živi v upokojenskem domu v Lenartu.