Novela zakona o poslancih, ki jo je DZ sprejel 15. junija, predvideva skrajšanje časa za prejemanje nadomestila plače in znižanje tega nadomestila za nekdanje poslance. Zahtevo za oceno ustavnosti je sicer ta teden že vložila tudi Pozitivna Slovenija.

Ustavno sodišče je sicer presodilo, da pobudnika Kek in Juri ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti, saj zakon ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se namreč lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, navaja ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa. Juriju se zdi odločitev sodišča nerazumljiva, saj da zakon neposredno prejudicira njegove pravice.

Prepričan je, da kot neposredno prizadeta stranka, torej kot nekdanji poslanec in prejemnik nadomestila plače po zakonu o poslancih, izraža pravni interes za oceno ustavnosti četrtega člena novele zakona. Izpostavlja sporni četrti člen novele.

Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo plače po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta, oziroma 12 mesecev za poslance, ki so opravljali funkcijo tri zaporedne mandate, določa četrti člen novele. Ta določba po mnenju nekaterih, tudi Jurija, krši 14. in 155. člen ustave, ki govorita o enakosti pred zakonom in prepovedi povratne veljave pravnih aktov ter tako utemeljuje pobudo za oceno ustavnosti.

Juri je opozoril, da bodo s 1. avgustom stopile v veljavo vse določbe novega zakona, nekdanji poslanci pa bodo z istim mesecem dobili zadnje nadomestilo, četudi jim "veljavna odločba zagotavlja pravico do prejema nadomestila do največ enega leta".

Po njegovih navedbah je parlamentarna Mandatno-volilna komisija (MVK) 5. julija nekdanjim poslancem poslala dopis, v katerim jih obvešča o začetku veljavnosti zakona in posledicah njegovih določb.

V dopisu MVK nekdanje poslance opozarja tudi, "da morajo do vključno 25. julija predložiti dokazila, iz katerih izhaja, da so upravičeni do prejemanja nadomestila plače tudi po 1. avgustu, kar izhaja iz določb novele, ki pa bo stopila v veljavo šele 1. avgusta letos". Ta zahteva po Jurijevem mnenju dokazuje, da novela učinkuje neposredno in celo predčasno oziroma pred uveljavitvijo samega zakona.

Pravnik Rajko Pirnat meni, da bi nekdanji poslanci morali izkoristiti vsa druga pravna sredstva, še preden so se obrnili na ustavno sodišče. Na odločbe, s katerimi jih je DZ obvestil glede zakona in sprememb, bi lahko sprožili upravni spor oziroma se obrnili na upravno sodišče. Po Pirnatovih besedah sicer ni nujno, da bi z zahtevo uspeli. Lahko pa bi jih tudi upravno sodišče napotilo na ustavno.

Juri pa je ocenil, da pričakovanih odločb DZ ne bo mogoče izpodbijati niti na Mandatno-volilni komisiji DZ, niti na upravnem sodišču, "ker bodo dosledno utemeljene na zakonu in četrtem členu zakona ter bodo potrdile le neposredne učinke, ki že izhajajo iz novega zakona".