"Tale resničnostni šov, ki smo mu bili priča okoli sprejema fiskalnega pravila in padca vlade, je bil absolutno pretiran. Pretiran tudi zato, ker se v času parlamentarnih kriz redko kdaj zgodi, da se parlamentarci odločijo za predčasne volitve," zadnje dogodke na domačem političnem parketu povzema politični analitik Miha Kovač.
Fiskalno pravilo kot rekvizit v amaterski predstavi
Da je v politiki kot umetnosti možnega dovoljeno praktično kar koli, opozarja tudi izvršni kreativni direktor agencije Luna TBWA Janez Rakušček. "Zakulisni bazar, na katerem se kupuje, prodaja ter menjuje politična stališča in usluge, bo vedno obstajal, saj kljub svoji motnosti v resnici omogoča bolj gladko delovanje sistema. Na paradoksalen način je nujno, da ta del političnega delovanja ostaja zakrit, saj demokracija obstaja le, če verjamemo vanjo. Še bolje, dovolj je, da se pretvarjamo, da verjamemo vanjo. Zdi se mi, da je slovenski politiki spodletelo tudi tu, saj se je zakulisno dogajanje preselilo na glavni oder, zlato fiskalno pravilo pa je postalo le eno od rekvizitov v tej amaterski predstavi," poudarja Rakušček.
Razgreto četrtkovo ozračje - popestrili so ga številni sestanki in premierjev "ekskluzivni" televizijski "intervju" - je na koncu le prineslo kompromis, ki so mu bili državljani sicer priča že v začetku tega leta v vili Podrožnik in so ga nekateri udeleženci tokratnih pogajanj poimenovali celo za zmago razuma: stranke so kljub menda alarmantnemu stanju odločanje o fiskalnem pravilu in državnem holdingu (ter sanaciji bank) preložile na jesensko obdobje, medtem pa bodo poskušale uskladiti stališča in doseči dogovor. "Na eni strani gre za rezultat taktiziranja vlade, ki je očitno operativno ne dovolj sposobna, na drugi strani pa za izsiljevanje, kar kaže na nekakšno stisko. Ker situacija ni enostavna, bi potrebovali najširšo ekipo, v kateri bi zbrali bolj ali manj vse strokovnjake, ki jih imamo na voljo. Ker pa oblast deluje trenutno precej izključujoče, spremljamo takšne dramolete," opozarja profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti in nekdanji podpredsednik LDS Slavko Gaber, ki odločitev parlamentarnega vrha tako kot Kovač pozdravlja. "Na žalost pa nisem posebej optimističen. Ta država ima potencial. Da pa bi naredili korak naprej, bi morali prenehati s strašenjem, deljenjem in izločanjem. Najprej se brca učitelje, potem pa se pohodi še upokojence," dodaja Gaber.
Filozofija ekonomskega in socialnega fatalizma
Čeprav so tudi predstavniki poslanskih skupin včeraj izrazili upanje, da dogovor ni le prestavitev problema, temveč da bodo soglasje o zakonih jeseni res dosegli, je do rešitev, ki naj bi Sloveniji pomagale pri izhodu iz krize, precej skeptičen izredni profesor na koprski fakulteti za management Matjaž Nahtigal, saj so argument, da je takojšen vnos tega pravila v ustavo nujen za pomiritev mednarodnih finančnih trgov, česar sicer izrecno ne zahteva noben sprejeti evropski akt, uporabili lani jeseni v Španiji. "Finančnih trgov očitno ni pomiril, danih finančnih zavez Bruslju pa prav tako skoraj zagotovo ne bodo mogli izpolniti. Izvajajo drakonske varčevalne ukrepe na področju izobraževanja, zdravstva in financiranja regij, izvedli so reformo trga dela. Toda brezposelnost se je po zadnjem podatku Eurostata v Španiji v zadnjem letu povzpela z 20 na skoraj 25 odstotkov. Bančni sektor, ki je lagodno deloval zadnji dve desetletji, ostaja kljub velikanskim državnim in evropskim pomočem nefunkcionalen. Ali ne bi bilo bolje državne in evropske pomoči v večji meri nameniti za neposredno podporo podjetništvu, za zaposlovanje in prekvalifikacije ter za kakovostne javne storitve?" se sprašuje Nahtigal.
Medtem ko se slovenska politika vselej rada zgleduje po švedski, Nahtigal opozarja, da je ta skandinavska država v zadnjih dveh desetletjih izpeljala uspešno fiskalno konsolidacijo brez vnosa fiskalnega pravila v ustavo. Dolgoletni predsednik švedskega sveta za fiskalno politiko Lars Calmfors namreč kot dobre izkušnje prizadevanj za dosego tega cilja izpostavlja politični konsenz, fiskalno transparentnost in visoko kakovostno razpravo. "Dokler se pri nas ne bo vzpostavil prostor za kakovostno, široko in ustvarjalno razpravo o razvojnih možnostih vseh deležnikov v družbi, se zadeve v državi težko spremenijo. Glede ekonomskih in socialnih politik med prejšnjo socialnodemokratsko in sedanjo konservativno vlado ni bistvenih razlik, oboji so ponotranjili idejo nealternativ in se prepustili odvisnosti od mednarodnih finančnih trgov. Oboji so sprejeli filozofijo ekonomskega in socialnega fatalizma, nekoliko pa se razlikujejo le po hitrosti razgradnje družbene kohezivnosti," še opozarja Nahtigal.
Medtem ko so se državljani na politično krizo privadili že v mandatu Pahorjeve vlade, ko so zaradi notranjih bojev reformni zakoni padali drug za drugim na izsiljenih referendumih, se slovenska politika očitno še ni sprijaznila z dejstvom, da ne uživa več zaupanja svojih volilcev. Streznitev bo morda nastopila že jeseni, ko bo nastopil trenutek resnice. Tudi za tiste, ki so bili do sedaj pri koritu, in tiste, ki se do njega šele prerivajo.
