Po tokratni javnomnenjski raziskavi je SD v primerjavi z junijem pridobila štiri odstotne točke, SDS pa ostaja pri isti podpori. PS je imela junija 17-odstotno podporo.

Prvi trojici s šestodstotno podporo sledi NSi, ki je v minulih dveh mesecih pridobila tri odstotne točke. SLS bi tokrat volili štirje odstotki vprašanih (junija šest odstotkov), enako podporo pa ima tudi Državljanska lista (DL), ki je v primerjavi z junijem izgubila odstotno točko. DeSUS medtem ostaja pri treh odstotkih.

Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, katere stranke zanesljivo ne bi volili, kjer je bilo možnih več odgovorov. Tako 50 odstotkov vprašanih ne bi volilo SDS, 33 odstotkov pa jih ne bi volilo PS. Sledijo jima NSi z 19 odstotki, DeSUS s 16 odstotki ter DL in SLS s po osem odstotki. Ob tem se je v primerjavi z majem za pet odstotnih točk zmanjšal delež tistih, ki ne bi volili SD, ki jih je zdaj 13 odstotkov.

Tudi tokratna anketa kaže na trend padanja podpore vladi. Kot neuspešno je tokrat vlado ocenilo 70 odstotkov anketirancev. Februarja je ni podpiralo 47 odstotkov, približno enako je bilo marca, nato pa ji je podpora strmo padla. V zadnjem mesecu je izgubila tri odstotne točke podpore.

Po rezultatih ankete polovica vprašanih meni, da vsi izbrisani odškodnine ne bi smeli dobiti, slaba četrtina pa jih je nasprotnega mnenja.

Proti prenosu slabih bančnih terjatev na posebno banko je 55 odstotkov, medtem ko jih 42 odstotkov meni, da bi bila to dobra poteza.

Skoraj 90 odstotkov anketirancev je mnenja, da bi morala država kot lastnica Nove Ljubljanske banke (NLB) kazensko preganjati odgovorne za dodeljevanje posojil brez jamstev, s tem pa se ne strinja le šest odstotkov.

Več kot polovica vprašanih pa ni seznanjena z vsebino zlatega fiskalnega pravila. Skoraj 30 odstotkov jih je z vsebino seznanjenih, 15 odstotkov pa le deloma. Izmed tistih, ki so z vsebino seznanjeni, jih vnos fiskalnega pravila v ustavo podpira točno polovica, 47 odstotkov vprašanih pa temu nasprotuje.

49 odstotkov anketirancev meni, da bo morala Slovenija v obdobju 12 mesecev zaprositi za mednarodno finančno pomoč, prav tolikšen odstotek pa jih meni nasprotno.

Telefonsko anketo je med 10. in 18. julijem na vzorcu 1004 polnoletnih oseb opravila agencija Episcenter, naročnik raziskave pa je TSMedia. Na vprašanje o strankarskih preferencah niso odgovarjali tisti, ki se volitev ne bi udeležili.