Čebašek Travnikova se je za potezo odločila na podlagi pobud 160 ogorčenih upokojencev, društva upokojencev Slovenije, zveze veteranov vojne za Slovenijo, policijskih veteranov društev Sever, zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja in drugih interesnih skupin ter združenj, ki so se obrnili na varuha. Ti so domnevali, da so jim bile kratene osnovne človekove pravice in pravice povezane s pokojnino. Varuhinja je prav tako ocenila, da zakon na diskriminatoren in nepravičen način vrednoti pobudnike.

Obstajajo še drugi razlogi. Varuhinja se ni strinjala z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ki je 26.000 upokojencem zmanjšalo pokojnine. Namestnik varuha Tone Dolčič je razložil, da so se zaradi vedno večjega števila pritožb, pripomb na zakon že v začetku junija sestali z vodstvom Zpiza. "Imeli so okoli tisoč zahtevkov, za katere so se odločili, da jih ne bodo obravnavali v upravnem postopku, ampak jih bodo šteli kot zahtevke za popravke odločb. V primeru, ko bodo ugotovili, da je prišlo do administrativne napake, bodo upravičencem brez odločbe to sporočili, vsem ostalim pa bi morebitne zahtevke zavrgli v upravnem postopku." Predstavniki urada varuha se s takšnim načinom niso strinjali. Menili so namreč, da bi takšni posegi v pokojnine morali imeti formalen zapis v obliki odločbe, kar pa je nedavno potrdilo tudi ustavno sodišče.

Zahteva za oceno ustavnosti 143. člena Zujf je dolga 36 strani. Najprej je kot ustavno sporno navedel že sam način sprejemanja zakona in kot drugo, da zakon krši načelo jasnosti in določnosti predpisov, ki jo predpisuje ustava. Namestnik varuha Jernej Rovšek je tudi spregovoril glede enakopravnosti ljudi: "Država zagotavlja proračunska sredstva za vse pokojnine in ne le za pokojnine nekaterih posebnih kategorij zavarovancev in je zato – po našem mnenju – toliko bolj utemeljeno, da je zakon diskriminatorno posegel v določene pokojnine, ki se financirajo iz državnega proračuna." Med bolj poudarjenimi kršitvami pa je vezanost državnega zbora na referendumsko odločitev. "Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ki je urejal invalidski in pokojninski sistem, in je bil na referendumu 2011 zavrnjen. V skladu z z 90. členom ustave je državni zbor eno leto vezan na izid referenduma. To pomeni, da državni zbor ne sme sprejemati zakona, ki bi urejal enako vsebino, kot na referendumu zavrnjen zakon," je še dodal Rovšek.

Ustavno sodišče je že ugotavljalo domnevno protiustavnosti Zujfa. Med drugim tudi pobudo sindikata upokojencev Slovenije, vendar je bila zaradi njihove nepristojnosti zahteva zavrnjena. Zato so se ljudje obrnili na druge institucije. Na uradu varuha so nam tudi povedali, da varuhinja ne more predstavljati posameznega pobudnika in njegove zahteve. Njena funkcija omogoča, da lahko ustavnemu sodišču vloži utemeljeno zahtevo za presojo glede domnevne protiustavnosti zakonov, s katerimi so potencialni pobudniki lahko bili oškodovani ali pa o jim bile kratene temeljne človekove pravice. Takšno funkcijo ima tudi državni svet, tretjina poslancev, vlada in posamezniki v primeru, da so že izkoristili vse možne pravne postopke. Med preteklimi sindikalnimi in novim zahtevkom obstajajo nekatere razlike. Varuh se je namreč osredotočil zgolj na 143. člen in na samo enakopravnost.

Kakšne so trenutne možnosti za prizadete? Najprej bodo morali počakati na odgovore iz Zpiza in ustavnega sodišča. So pa ljudje prepuščeni samemu sebi. Rešitev je tudi, da izberejo pravno pot in sami poskušajo dokazati domnevne krivice, ali kot je povedala Travnikova: "Posamezniki naj uporabijo individualne pritožbene poti." To lahko storijo s tožbo na upravnem sodišču.