Taufer je potrdil, da je vložil omenjeno pobudo. V pobudi je Taufer navedel, da je bil žrtev in ne sodelavec nekdanje Službe državne varnosti (SDV), kar so želeli nekateri mediji prikazati "z delnimi in nekorektnimi objavami posameznih arhivskih dokumentov" iz zadeve BBC London.
Poudaril je, da je odločno odklonil vsako sodelovanje s SDV. "S tako pohvalo pa se lahko redki iz tistih časov pohvalijo," je povedal. Ravno zato je tudi "toliko bolj užaljen in prizadet", je še dodal.
Varuh pa je Tauferja seznanil, da na podlagi svojih pooblastil ne more ugotavljati kršitev temeljnih pravic v razmerju med posamezniki in zasebno-pravnimi subjekti, kar so tudi mediji. "Kljub temu smo ugotovili, da bi domnevna kršitev lahko izhajala iz nepravilnosti pri ravnanju z arhivskim gradivom, za katerega skrbi Arhiv Republike Slovenije," so še zapisali.
Po ugotovitvah varuha so dokumenti iz zadeve BBC London del arhiva SDV, dostopnost tega gradiva pa ureja zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Po zakonu je sicer arhivsko gradivo, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Slovenije 17. maja 1990 in se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev, pravosodne organe in obveščevalno varnostne službe, dostopno brez omejitev. Vendar pa to ne velja za gradivo z občutljivimi osebnimi podatki, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic ter se nanašajo na ljudi, ki niso bili nosilci javnih funkcij, navajajo pri varuhu človekovih pravic.
Tako gre po ocenah varuha v tem primeru za izjemo od prostega dostopa, saj Taufer ni bil nosilec javne funkcije v nekdanji Jugoslaviji, poleg tega pa objavljeni dokumenti vsebujejo nekatere občutljive podatke o njem. Hkrati je iz zapisov, ki so jih o njem vodili na SDV, razvidno, da so podatke pridobivali z odpiranjem pisem in drugimi metodami, ki so v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami.
Iz opravljene poizvedbe in odgovorov pri arhivu pa varuh ugotavlja, da do lanskega poletja pred izročitvijo gradiva prosilcem niso preverjali, ali vsebuje občutljive osebne podatke. Na ta način so do spornega gradiva v obravnavanem primeru dostopale štiri osebe, takšna praksa pa je bila po mnenju varuha nezakonita.
Med drugim so še ugotovili, da se je v medijih pojavila "reprodukcija neke strani" iz zadeve BBC London, čeprav arhiv z nobenim izmed prosilcev za dostop do zadeve ni sklenil pogodbe o uporabi reprodukcije te strani.
Varuh je zato Tauferja napotil k uporabi ustreznih poti za rešitev njegove zadeve. Sum kršitev določb zakona bi lahko sporočil Inšpektoratu RS za kulturo in medije, glede domnevnih neupravičenih posegov v osebnostne pravice s strani medijev pa so ga napotili na uporabo sodne poti.
Nekateri mediji so marca razkrili dokumente, ki naj bi dokazovali domnevno sodelovanje Tauferja s SDV. Bolj odmevno je bilo sicer podobno medijsko razkritje poslanca Pozitivne Slovenije Mitje Meršola, ki sicer takrat svoje vloge v SDV ni želel komentirati, je pa dejal, da s svojimi poročili ni nikogar ogrožal ali prizadel.
