Šušteršič je na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) uvodoma spomnil, da je vlada predlog zakona že sprejela. Pristojni odbor DZ ga je že dopolnil, glede na pripombe in pobude pa je ministrstvo pripravilo predloge novih dopolnil.

Kot je dejal v.d. direktorja direktorata za javno premoženje in finančni sistem na ministrstvu Matej Runjak, so se po posvetovanju s sindikati odločili upoštevati vrsto stvari, nekatere so že v dopolnjenem predlogu zakona, nekatere še ne. Pri tem je izpostavil ločeno upravljanje premoženja Kapitalske družbe (Kad) in vzpostavitev Modre zavarovalnice kot odvisne družbe holdinga.

Dodal je, da se Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS prenaša pod upravljanje Modre zavarovalnice, hkrati pa zagotavlja jamstvo holdinga za obveznost tega sklada.

Izpostavil je še povečanje dejanskih rezervacij iz naslova kupnin. "V preteklem zakonu je bilo mišljeno, da se 10 odstotkov kupnin, ki jih realizira Kad, rezervira za potrebe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mi smo to v novem predlogu povečali na sedem odstotkov kupnin celotnega holdinga. In vemo, da je premoženje holdinga bistveno večje od premoženja Kada, tako da je ta absolutno številka za blagajno Zpiza bistveno višja, kot je bila prvotno," je poudaril.

Predstavil tudi predloge dodatnih rešitev

Šušteršič je nato predstavil še predloge dodatnih rešitev, ki so jih pripravljeni vključiti glede na stališče ESS. Med njimi je načelo predvidljivosti pri upravljanju kapitalskih naložb - ob upoštevanju načela preglednosti. Poleg tega bi se lahko po njegovih besedah dopolnilo tudi načelo odgovornosti, in sicer tako, da bi se dodalo družbeno odgovornost.

V zvezi z nadzornim svetom holdinga, ki naj bi ga po sedaj veljavnem predlogu sestavljali štirje člani, imenovani na predlog vlade, štirje člani, imenovani na predlog poslanskih skupin, in en član na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ, je minister dejal, da bi lahko bil med štirimi predlogi vlade eden usklajen z ESS, "tako da bi imeli socialni partnerji neposrednega predstavnika v nadzornem svetu".

Kot naslednji predlog je izpostavil, da bi moral delež holdinga, dokler bi Modra zavarovalnica upravljala Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, predstavljati večino vseh delnic, torej "podobno kot danes".

Pripravljeni so tudi na spremembe v zvezi s Kadom, je povedal Šušteršič. Ta bi bil tako sklad, ustanovljen skladno z zakonom o skladih, upravljala pa bi ga družba za upravljanje. Ta bi bila v lasti holdinga, imela bi lastni nadzorni svet, ki bi bil sestavljen na enak način, kot je zdaj nadzorni svet Kada, in lastno dvočlansko upravo.

A tudi s tem vladna stran socialnih partnerjev ni prepričala. Po prekinitvi seje, ki so jo socialni partnerji izkoristili za posvetovanje, je predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenje Branimir Štrukelj v imenu sindikalne strani povedal, da koncept holdinga še vedno zavračajo. "To mešanje slabih terjatev in dobrega premoženja dolgoročno ne more roditi dobrih rezultatov," je poudaril.

Kje so analize in številke?

Po Štrukljevih besedah so zaskrbljeni, ker ni analiz in številk. "To je skrajno problematično, neodgovorno do tega zadnjega premoženja." Predlagal je, da se predlog umakne iz procedure DZ, da se vzame čas za dostojen pogovor o tem, kaj in kako ravnati z "našim premoženjem".

Tudi izvršna direktorica Gospodarske zornice Slovenije (GZS) za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je opozorila, da v predlogu zakona o državnem holdingu pogrešajo sistematičen pregled tega, kaj zakon prinaša, kaj se bo zgodilo, če bo zakon sprejet, in kaj, če ne bo.

V GZS po njenih besedah pogrešajo mnenje pravne stroke, kritični pa so tudi, ker predlog zakona ni bil medresorsko usklajen. Zanimalo jo je tudi, kako bo na eno in drugo reagirala tuja finančna javnost.

Pred prekinitvijo seje so tako predstavniki tako delojemalske kot delodajalske strani izrazili velike pomisleke nad načinom sprejemanja tega zakona.

"Mi protestiramo proti takemu načinu dela. Razumemo stisko, vendar to vlade ne odvezuje, da predloga zakona socialnim partnerjem ne predstavi na primeren način," je bil kritičen generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek.

"Zdi se, kot da smo dobili neko ponudbo, pa ne vemo, kaj kupujemo, jabolka, hruške, morda sadno solato," pa je ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer. To po njegovih besedah ni pravi način za prepričevanje ESS.