Nasploh je ta poslanec alfa in omega povezovanja države z organizacijami Slovencev v tujini. Vsaj od prvega mandata vlade Janeza Janše naprej. Ta vlada in njena koalicija bo šla v zgodovino tudi po tem, da je samo zaradi Pukšiča spremenila zakon o vladi. Pukšič je namreč takrat hotel na vsak način prevzeti funkcijo državnega sekretarja in šefa vladnega urada za Slovence po svetu, a se hkrati ni hotel trajno odpovedati poslanski funkciji. Janševa koalicija je samo zato, da bi ugodila Pukšiču, v zakon o vladi zapisala, da se ne samo ministri, ampak tudi državni sekretarji lahko vrnejo v parlament, ko jim funkcija v vladi na takšen ali drugačen način preneha.

Minister in dva dodatna "izseljenska" poslanca

Očitno je Pukšič že vedel, zakaj je izsilil to spremembo zakona, kajti kmalu se je sprl z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom - Pukšič mu je očitno preveč skakal v zunanjepolitične zadeve - kaplja čez rob tega, da je formalno odstopil oziroma ga je Janša zamenjal, pa je bil spor z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom okoli neke državne naložbe blizu njegovega Destrnika. Sicer pa je njegovo vodenje uradu za Slovence po svetu mnogim ostalo v slabem spominu, ker je državni denar za pomoč slovenskim organizacijam delil precej po svoje. Brez pretiravanja gre njemu pripisati tudi dobršen del zaslug za to, da so v vladi ustoličili posebnega ministra za Slovence po svetu, vendar zaradi poraza njegove koalicije na volitvah to ni postal on osebno, ampak politično bistveno bolj uravnoteženi akademik Boštjan Žekš.

Med Pukšičeve velike projekte sodita tudi dva dodatna poslanca, ki bi zastopala izseljence. Na letošnjem izseljenskem pikniku na Veliki planini je Pukšič vehementno govoril, kako koalicija to zamisel podpira. Pogled v programske papirje pokaže, da o dveh dodatnih poslancih ne v koalicijski pogodbi ne v predvolilnih programih strank zdajšnje koalicije ter tudi v programu njegove SLS o tem ni zapisane niti črke.

Pukšičevi obiski ponekod nezaželeni

Komisija za Slovence po svetu slovi predvsem po tem, da so njeni člani s predsednikom na čelu redni gostje na prireditvah slovenskih organizacijah v Evropi in tudi na drugi strani oceana. Ta in druga kar pogosta "turistična" potovanja poslancev v tujino je novi predsednik parlamenta Gregor Virant drastično omejil. Ob ostrih protestih tudi iz koalicijskih vrst je najprej odpovedal sodelovanje trojice poslancev na skupščini interparlamentarne unije v Ugandi in pred dnevi tudi podobnega srečanja parlamentarcev z vsega sveta v Kanadi.

Po novih "Virantovih pravilih" tudi za predsednika komisije za Slovence velja, da lahko v tujino na državne stroške potuje le dvakrat na leto. Toda Pukšič se ne da kar tako. Tako je nagovoril svoje poslanske kolege v SLS, da so na Viranta naslovili predlog za spremembo pravil, ki pravi, da naj predsednik komisije za Slovence po svetu "zaradi doslednega uresničevanja ustavnih določb" sam odloča, kam in kolikokrat bo potoval v tujino. To bi bilo pa precej narobe, da odločitve o številu njegovih potovanj v tujino prepuščamo kar Pukšiču samemu, je predlog komentiral Gregor Virant. Proti temu so tudi v Pozitivni Sloveniji in v SD. Ne samo zato, ker je prav, da za vse veljajo enaka pravila, ampak tudi zato, kot je razkril Janko Veber (SD), ker je vse več informacij, da Pukšičevi obiski marsikje med Slovenci po svetu niso zaželeni oziroma so z njihovo vsebino zelo nezadovoljni. Ob molku SDS je Virant odločanje o izjemi za Pukšiča preložil na eno od naslednjih sej kolegija.