Kot je uvodoma v imenu pobudnikov seje pojasnil poslanec Socialnih demokratov (SD) Janko Veber, je Slovenija po vstopu v OECD zavezana pri korporativnem upravljanju kapitalskih naložb slediti smernicam organizacije.

Veber je menil, da ima politika odgovornost predvsem do državljank in državljanov, ta pa se izkazuje v sprejeti lastniški politiki, ki mora iti skozi javno obravnavo. Poudaril je še, da je napredek Slovenije pri upravljanju državnih podjetij ugotovila tudi delovna skupina OECD za podjetja v državni lasti in privatizacijo.

Člani odbora so se na seji med drugim opirali na letno poročilo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) o delu v letu 2011. Član uprave AUKN Marko Golob je znova poudaril, da OECD zahteva strogo ločnico med lastniško in upravljalsko funkcijo v podjetjih. "Med temi funkcijami ne sme biti mešanja," je izpostavil.

Znova je ponovil nekatere poudarke glede večje jasnosti in transparentnosti, ki jih je po njegovih besedah v poslovanje državnih podjetij vnesla AUKN. "Tekoče spremljamo poslovanje državnih družb, s predlogom strategije pa so za vsako družbo postavljeni tudi srednjeročni cilji," je pojasnil.

Tako predstavniki AUKN kot opozicije so bili precej kritični do načina, na kakršnega se je vlada odločila upravljanje s kapitalskimi naložbami države prenesti na državni holding. Poslanci so izpostavljali predvsem pomanjkanje časa za kakovostno razpravo o tem vprašanju ter pomanjkanje jasnih argumentov.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič je sicer zatrdil, da je vlada v pripravljanju sprememb zakonodaje v stiku z OECD in da predloge z organizacijo usklajuje. Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič pa je spomnil, da OECD v nobeni točki ne zahteva, da mora z državnimi naložbami upravljati prav agencija s točno takšnim statutom in pristojnostmi, kot jih ima AUKN.

"Vlada je zaznala nekatere anomalije pri praksi delovanja AUKN, zato se je odločila za določene korekcije glede upravljanja s premoženjem in kapitalskimi naložbami," je pojasnil Živkovič. Zagotovil je, da vlada sledi načelu zagotavljanja transparentnosti in izogibanja nasprotjem interesov.

Vebra je zanimalo, kje točno so se pri delu AUKN pojavile anomalije in ali se je vlada seznanila s poročilom agencije o njenem delu v lanskem letu.

Živkovič je pojasnil, da vlada zaenkrat poročila še ni obravnavala. Glede anomalij pa je izpostavil na primer dejstvo, da sam upravljalec z državnim premoženjem v sedanjem sistemu dejansko ne nosi nikakršne odgovornosti, nosi pa zelo veliko pristojnosti.

Da vlada ves čas govori o anomalijah, konkretno pa jih ne zna izpostaviti, je menil Golob. "Od vseh obtožb, ki jih poslušamo, potem ne ostane nič." Izpostavil je še, da je AUKN na skupščinah večkrat zahtevala posebne revizije, ki bi lahko vodile do kriminalističnih preiskav, a vlada soglasja ni podala.

"Ključen problem je v tem, da se vseskozi ukvarjamo z institucionalnimi problemi, ključnih odgovorov na vprašanje, kaj pravzaprav hočemo, pa nimamo," je še menil Golob. "Sploh ne vemo, kaj bi radi." Podobno je ugotavljal tudi predsednik sindikata Pergam Janez Posedi.

Poslanci so sicer po precej obsežni razpravi sklenili, da vladi priporočijo, naj se takoj na naslednji seji seznani s poročilom AUKN v letu 2011. Odbor pa ni potrdil tretjega s strani SD predlaganega sklepa in se tako ni pridružil stališču delovne skupine OECD za podjetja v državni lasti in privatizacijo, da je Slovenija od junija 2010 do februarja 2012 na področju korporativnega upravljanja državnih družb dosegla velik napredek.

Odbor za gospodarstvo z novimi novelami spodbuja razvoj

Odbor je danes potrdil novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju, s katero želi vlada doseči racionalizacijo administrativnih postopkov, izboljšanje sistemskih rešitev in spremembe na področju nadgradnje regionalne politike za potrebe črpanja evropskih sredstev v programskem obdobju 2014 - 2020.

Vsebovane spremembe so med drugim kot pozitivne pohvalili na Združenju občin Slovenije ter v državnem svetu. Dvomi pa so med drugim prišli s strani opozicije, saj je poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Tamara Vonta izpostavila vse bolj prisotno "rokohitrstvo vladanja" s sprejemanjem zakonov po nujnih postopkih in posledično odločanje brez možnosti poglabljanja v strokovna mnenja.

Predlog sprememb sestave regionalnih razvojnih svetov in njihovega imenovanja, ki po navedbah vlade prek sprememb dosedanjega razmerja glasov med predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja zagotavlja večino javnemu interesu, ki ga zastopajo predstavniki občin, pa je razburil Center nevladnih organizacij Slovenije. Goran Forbici iz centra je tako opozoril, da spremembe zmanjšujejo pluralnost regionalnih razvojnih svetov in da predlog vodi v enoumje vladanja.

Spodbujanje tujih neposrednih investicij

Nadalje je odbor sprejel novele zakonov o spodbujanju tujih neposrednih investicij, o spodbujanju razvoja turizma in zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Omenjene novele bodo omogočile predvideno združitev Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Japti), Tehnološke agencije Slovenije (TIA) in Slovenske turistične organizacije (STO). Njihove naloge na področju promocije bo namreč v prihodnje opravljala Javna agencija za spodbujanje neposrednih tujih investicij. Vlada ob tem združuje tudi sklada za podjetništvo in regionalni razvoj.

Največ razprave je bila deležna novela zakona o spodbujanju razvoja turizma. Direktorica STO Maja Pak je poudarila uspešno delo organizacije in pozvala, naj ta institucija v novi agenciji ohrani vso opravilnost, fleksibilnost in predvsem status nacionalne turistične organizacije.

Maja Uran s Fakultete za turistične študije Portorož pa je opozorila, da STO ne opravlja le promocijske, ampak tudi distributivno in razvojno vlogo, ki jih pa novi akti zanemarjajo. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Uroš Rožič je zagotovil, da je ta bojazen turistične strokovne javnosti razumljiva in da jo vlada ves čas priprave sprememb upošteva.

Člani odbora so danes potrdili tudi novelo zakona o gospodarskih družbah. Ta cilja na odpravo nejasnosti in administrativnih bremen, na katera so med drugim opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ter v Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Japti).

Skrajšanje roka za izbris podjetnika

Novela med drugim skrajšuje rok za izbris podjetnika, omogoča družbam plačilo Ajpesu po objavi letnega poročila, omogoča prenos podjetja podjetnika na njegove družinske člane ter nalaga dolžnost predlaganim članom nadzornega sveta ali upravnega odbora, da se na skupščini, ki odloča o njihovem imenovanju, predstavijo. Dopolnjene so tudi kazenske določbe, objave pa se bodo iz uradnega lista prenesle na spletno stran Ajpesa. Novela tudi ukinja tiho družbo, kar naj bi po mnenju vlade preprečilo možnost zlorab.

Prav na ukinjanje tihe družbe je letelo veliko pripomb. Samostojni poslanec Ivan Vogrin je tako izrazil prepričanje, da bi bilo potrebno namesto ukinitve zakonodajo o tihi družbi zgolj popraviti. Na OZS pa so se med drugim zavzeli tudi, da naj se omogoči prenos podjetja podjetnika na kogar koli, ne le na njegove družinske člane. Koalicija je sicer podprla originalni vladni predlog novele.