Poleg predloga novele zakona o pravilih cestnega prometa, ki se obravnava po skrajšanem postopku, je odbor podprl tudi predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju in predlog novele zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostoru, ki se obravnavata po nujnem postopku. Poslanci opozicije so še pred začetkom obravnave predlaganih sprememb opozorili na pretirano hitenje s sprejemanjem zakonov, saj so predloge dveh novel zakonov prejeli komaj danes zjutraj.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je zavrnil očitke o hitenju in opozoril, da je bila javna razprava o vseh spremembah izvedena ter je bila po njegovem mnenju tudi kakovostna.
Blažje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri manjših prekrških
Predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa prinaša blažje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri storitvi manjših prekrškov. Ugotovljeno je namreč bilo, da je obstoječa zakonodaja bistveno nesorazmerna in precej odstopa od evropskega povprečja. Predlog sprememb natančneje določa tudi pristojnosti občinskega redarstva, s čimer se odpravljajo določene nejasnosti glede obsega njihovih dejavnosti. "Z uveljavitvijo te novele bi lahko ohranili sedanji nivo prometne varnosti," je poudaril minister.
Alenka Pavlič (Pozitivna Slovenija) je opozorila, da se obstoječi zakon spreminja manj kot leto dni po njegovi uveljavitvi. Sistem kaznovanja bi moral biti po njenem mnenju dolgoročen in stabilen, ne pa da se spreminja tako hitro. Mirko Brulc (SD) pa je ocenil, da gre pri zniževanju kazni za "koketiranje z javnostjo" in nabiranje političnih glasov.
"Tam, kjer ostaja potencialna nevarnost ogrožanja, kazen ostaja enaka," pa je očitke zavrnil Černač. V primeru določenih manjših prekrškov se je namreč izvajanje zakona po njegovem mnenju sprevrglo v "polnjenje proračuna".
Predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju
Predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju po besedah Černača uvaja rešitve, ki bodo razbremenile vse ravni odločanja v postopkih priprave občinskih prostorskih aktov. Med bistvenimi spremembami je izpostavil, da ministrstvo ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov, uveljavljajo se vnaprejšnje splošne smernice in možnost kratkega postopka spremembe podrobnih občinskih prostorskih načrtov ter sočasna obravnava okoljskega poročila s strani nosilcev urejanja prostora, javnosti in občin v času javne razgrnitve.
Po mnenju ministra gre za korak v pravo smer, saj se s skrajšanjem postopkov med drugim odpravljajo tudi korupcijska tveganja. Napovedal je, da se bo vlada jeseni lotila celovite reforme prostorskega načrtovanja, ki naj bi v veljavo stopila predvidoma prihodnje leto.
"Strinjam se, zakon je neživljenjski in treba ga je spremeniti," je poudaril Gašpar Gašpar Mišič (PS). Vendar pa vlada po njegovem mnenju nerazumno hiti s sprejemanjem zakonov. Zvonko Lah (SDS) pa je opozoril na velike težave, s katerimi se soočajo občine ob sprejemu občinskih prostorskih načrtov. Priprave občinskih prostorskih načrtov namreč potekajo zelo počasi, v petih letih od uveljavitve zakona pa je svoj načrt sprejelo manj kot 20 odstotkov slovenskih občin.
Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostoru, ki po besedah Černača odpravlja nedoslednosti in napake obstoječega zakona ter omogoča hitrejše in optimalnejše postopke. Vzporedno z nujnimi spremembami zakona so po njegovih besedah na ministrstvu začeli tudi z drugačnim pristopom pri samem vodenju posameznih državnih prostorskih načrtov, tako da hitreje odpravljajo probleme, ki nastajajo.
