O imenovanju strokovnjakov, ki bosta poskušala najti mogoče rešitve, sta se minuli teden v Dubrovniku dogovorila zunanja ministra Vesna Pusić in Karl Erjavec. Kdaj bo svojega strokovnjaka imenovala hrvaška vlada, včeraj še ni bilo znano.
LB: Zadovoljni, treba pa bo še pogledati argumentacijo
Neposredno v povezavi s tem vprašanjem je včeraj iz Zagreba prišla novica, da je tamkajšnje sodišče zavrnilo tožbo ene od omenjenih dveh bank, in sicer Zagrebške banke, proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki. Od njiju je zahtevala z obrestmi vred milijon evrov, ker je poplačala nekdanje hrvaške devizne varčevalce Ljubljanske banke. Gre za eno od približno šestnajstih takšnih tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb.
Direktor Ljubljanske banke Borut Ožura je za Dnevnik dejal, da je z razsodbo "izredno zadovoljen", da pa jo je vsebinsko težko komentirati, dokler ne bo znano, zakaj je sodnica tožbo zavrnila. "Šele ko bomo videli, kako je sodnica razmišljala, bomo lahko rekli kaj več," je dejal in dodal, da do prejema utemeljitve običajno mine najmanj petnajst dni.
Hrvaška sodišča so v preteklosti zavračala podobne tožbe obeh hrvaških bank proti LB in NLB, tudi z obrazložitvijo, da ne moreta zahtevati denarja, ki sta ga že dobili izplačanega. Banke, ki so v 90. letih poplačevale hrvaške devizne varčevalce v Ljubljanski banki Zagreb, so namreč sredstva za to dobile od hrvaške države, ki je prevzela jamstvo za te devizne vloge in v ta namen izdala obveznice ter povečala javni dolg. Kasneje je hrvaško finančno ministrstvo Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb pooblastilo, da vodita sodne postopke proti LB in NLB ter zahtevata ta sredstva nazaj.
Ali obstaja pravna podlaga za tožbe?
Prav to pooblastilo je jedro spora, ki ga bosta poskušala rešiti Arhar in njegov hrvaški sogovornik. Slovenija tem tožbam namreč nasprotuje in trdi, da vprašanje sodi v okvir pogajanj o nasledstvu. Slednji izrecno določa, da se o jamstvih za devizne vloge v nekdanji SFRJ začnejo pogajanja pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Kot je včeraj dejal zunanji minister Erjavec, imenovanje obeh strokovnjakov zato ne pomeni, da se spor zdaj rešuje bilateralno, saj gre za problematiko vseh petih naslednic nekdanje skupne države, ampak za to, ali obstaja pravna podlaga za tožbe hrvaških bank proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki. Kot je dejal, pričakuje, da bosta strokovnjaka ugotovila, da takšne pravne podlage ni. Erjavec je pred dnevi tudi dejal, da bo slovenska vlada hrvaško pristopno pogodbo k EU posredovala v ratifikacijo državnemu zboru, ko bosta hrvaški strokovnjak in France Arhar predlagala rešitev spora.
Arhar je bil guverner Banke Slovenije od leta 1991 do leta 2001, nato je dve leti vodil zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Po tem je vodil banko Unicredit Slovenija, ki sodi v skupino Unicredit s sedežem v Rimu. Slednja ima v lasti tudi Zagrebačko banko, medtem ko je Privredna banka Zagreb v lasti največje italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo. Od junija je Arhar na čelu Združenja bank Slovenije. V preteklosti je bil močno vpet v vprašanja nasledstva po SFRJ, saj je sodeloval tako pri pripravi sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki je bil podpisan leta 2001 na Dunaju, kot pri njegovem uresničevanju. Kot je dejal včeraj, bo več o pogledih na delo, ki ga čaka, povedal, ko bo postopek imenovanja v vseh pogledih formalno izpeljan.
