Na naroku na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu sicer danes ni bilo predstavnikov nobene od strani. Sodnica Romana Hukelj je dejala, da ni to nič nenavadnega, ko gre za postopke na omenjenem sodišču.
Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki jih je Zagrebška banka vložila proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz let 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodi postopke proti slovenskim bankam.
Od LB in NLB je Zagrebška banka zahtevala izplačilo 492.430 evrov glavnice in pripadajoče obresti od 1. avgusta 1992, kar bi v primeru ugodne rešitve za tožnico znesek lahko tudi podvojilo. Sodišče bo obrazložitev odločitve poslalo naknadno.
Kot je v prvem odzivu dejal slovenski zunanji minister Karl Erjavec, sodba kaže na to, da hrvaška stran nima argumentov za vodenje teh sodnih postopkov. Zato želi, da bi s tem prenehala in bi se "zadeva prenesla tja, kamor spada".
Problem je po ministrovih besedah nastal zaradi razpada države, zato gre za zadevo sukcesije. "Smatramo, da ni korektno, da se pred hrvaškimi sodišči vodijo ti spori, ker je bil dogovor, da to rešujejo v sklopu sukcesije," je dodal.
Podobna pooblastila kot Zagrebška banka je od hrvaške vlade dobila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki je prav tako tožila LB in NLB. Postopki so na hrvaških sodiščih potekali od leta 1996, hrvaško vrhovno sodišče pa je leta 2010 razveljavilo vse tožbe obeh bank in jih vrnilo v vnovični postopek. V začetku septembra bo narok po ponovljeni tožbi PBZ proti LB in NLB.
Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov). Medtem sta Zagrebško banko in PBZ kupili italijanski banki Unicredit skupina in Intesa SanPaolo.
Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade ZagreBški banki in PBZ sporna. Ljubljana namreč vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.
Vlada imenovala Arharja za reševanje spora o LB
Vlada je danes imenovala nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja za strokovnjaka za reševanje problematike tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki, so sporočili na novinarski konferenci po seji vlade.
Arhar bo skupaj s hrvaškim kolegom preučil omenjeno problematiko, nato pa bosta vladama predlagala rešitve zanjo. Da bosta državi skušali najti rešitev s pomočjo dveh finančnih strokovnjakov, sta se na srečanju v soboto v Dubrovniku dogovorila slovenski zunanji minister Karl Erjavec in njegova hrvaška kolegica Vesna Pusić.
Erjavec je že v sredo zvečer za TV Slovenija napovedal, da bo slovenski strokovnjak Arhar. Kot je pojasnil danes, so se zanj odločili, ker pozna vso zgodovino pogajanj o nasledstvu, je bančni strokovnjak in pravnik.
Od Arharja minister pričakuje, da "gre čez vso zadevo". Ob tem je poudaril, da pri imenovanju strokovnjakov ne gre za to, da bi to vprašanje sedaj reševali bilateralno, temveč za to, da bi ugotovili, ali sploh obstaja pravna podlaga za tožbe, ki tečejo na Hrvaškem. Kot je dodal, bosta strokovnjaka reševala nesporazum.
"Mi smatramo, da ni korektno, da se pred hrvaškimi sodišči vodijo ti spori, ker je bil dogovor, da to rešujejo v sklopu sukcesije. Želeli bi, da eksperta to ugotovita in hrvaška stran poda pravno argumentacijo, zakaj s tožbami nadaljuje," je dejal.
Erjavec je novinarjem še dejal, da hrvaška vlada, kolikor ve, svojega strokovnjaka še ni izbrala, bo pa kolegico Pusićevo obvestil, da je to storila slovenska vlada. Sam pričakuje, da bosta strokovnjaka čim prej začela z delom, že pred dnevi pa je izrazil željo, da bi imeli stališče strokovnjakov na mizi že septembra.
Arhar je zvečer za STA pojasnil, da še ni dobil uradnega obvestila vlade o imenovanju, zato ne more dajati izjav.
Arhar je od 1. junija letos direktor Združenja bank Slovenije, pred tem pa je bil od leta 2003 prvi mož banke Unicredit Slovenija. Med letoma 1991 in 2001 je bil guverner Banke Slovenije, nato pa je do leta 2003 vodil Vzajemno.
Bil je tudi v ekipi slovenskih pogajalcev na pogajanjih o sklenitvi sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ, po uveljavitvi tega sporazuma pa tudi član odbora za razdelitev finančnega imetja in obveznosti nekdanje SFRJ.
Sicer pa je ravno danes sodišče v Zagrebu zavrnilo tožbo Zagrebške banke proti LB in NLB v zvezi s poplačilom hrvaških varčevalcev LB. Zagrebška banka je od toženih strank zahtevala plačilo v višini okoli pol milijona evrov in pripadajoče obresti, skupaj skoraj milijon evrov.
Postopki na sodišču so povezani z jamstvom Hrvaške po razpadu bivše Jugoslavije
Na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu pa je za danes nekaj po 10. uri napovedana razsodba v eni od tožb, ki sta jih Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb (PBZ) vložili proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz leta 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.
Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in PBZ hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).
Za Slovenijo so sporna pooblastila hrvaške vlade bankam. Ljubljana vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.
