Veliko demokratične tradicije, tradicije spoštovanja drugače mislečega v Sloveniji nikoli nismo imeli, je dejal Pribac. V devetdesetih letih so volivci po njegovem mnenju vendarle sredinske politike nagrajevali, zadnje čase pa se v resnici, zlasti po začetku krize, to ne dogaja več. "Lahko rečem, da raven politične kulture, zlasti dialoga med različnimi političnimi opcijami, v zadnjem času pada. Retorika se zaostruje, udarci so vse nižji, mnogi med njimi so udarci pod pas," je poudaril.
Ključen problem je po njegovem mnenju ta, da volilno telo teh politikov ne kaznuje. Tako smo zdaj priča opozicijskim politikom, ki so postali ministri in ki uporabljajo isto retoriko, kot so jo kot opozicijski voditelji, je izpostavil Pribac. Volivci moramo po njegovem mnenju končno enkrat reči ne tistim, ki so v svoji retoriki nesprejemljivi, in jih potisniti iz političnega prostora. "Res je, politični boj zahteva ostrino besed, vendar ne bi smel dovoljevati laži, zavajanja in žalitev. Moral bi tudi vključevati izmikanje osebni ravni," je poudaril.
Politiki se sicer vedno pogosteje s svojimi komentarji oglašajo tudi preko družbenih omrežij, kjer je nivo komunikacije po ocenah nekaterih še nižji kot sicer. Pribac ocenjuje, da so tudi objave tvitov "polnovredna politična stališča" in da meje med komentiranjem v vlogi politika/funkcionarja in zasebnika ni. Po njegovih besedah so šli številni politiki in druge javne osebnosti v svojih komentarjih čez mejo in so bili tudi nesramni.
Osnova demokratičnost in resničnost izrečenih besed
Turk pa kot osnovo kulture političnega dialoga izpostavlja demokratičnost in resničnost izrečenih besed. Po njegovih besedah je pri nas zelo močna politična grupacija, tranzicijska levica, ki namerno krši temeljna principa javnega dialoga in izražanja. Ob tem kot kršitelja omenja tudi predsednika Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Janeza Stanovnika in nekdanjega predsednika republike Milana Kučana.
"Če imate najmočnejšo komunikacijsko plast slovenske politike, ki je tranzicijska, ki dialog gradi na tem, da predstavlja neresnico, je to zame neskončno večji problem od tega, ali ima nekdo mnenje, kako naj nekdo porabi denar, če ga bo po krivem dobil od države," je dodal Turk. S tem se je odzval na nedavni tvit generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, ki je zapisal, da bo morda kdo od izbrisanih odškodnino porabil za tečaj slovenščine.
Konflikta v zvezi z vprašanjem izbrisanih po Turkovih besedah ne bo konec, ker so te fronte tako globoko vkopane, da smo zdaj šele na začetku nekih zelo ognjevitih in temeljnih razprav.
Slovenska družba je zaradi svoje tranzicijske narave, ki je še nismo presegli ne v gospodarskem ne v ideološkem smislu, obsojena na te napetosti, je prepričan Turk. Za prihodnost ni optimist, je dodal.
