Na trgu je bilo tako povpraševanja vsaj toliko kot ponudbe, če ne več in zato so tudi podpovprečna stanovanja šla za med. Za študente je pač bilo dobro karkoli. Dobra stanovanja so lastniki oddali že julija, zato avgusta ali septembra skorajda ni bilo več kaj izbirati. "Zaželena samo dekleta", "V stanovanju se ne kadi", "Iščem vegetarijanca in abstinenta", "Energetsko potratno stanovanje"... Takšne opise so najemodajalci brez sramu objavljali na nepremičninskih portalih. A kljub stari opremi, bizarnim pogojem in povrhu še zasoljenim cenam najemniških stanovanj, so obupani študenti do oktobra pograbili karkoli.
Toda pred dvema letoma se je začel ta trend umirjati. Število vseh študentov je upadlo. Tudi zato je zanimanje za študentske domove usahnilo. Sob je naenkrat dovolj za vse prosilce. Še več. Če so se še pred tremi leti študenti v študentske domove vseljevali vse do maja - tako kot so se pač sobe praznile - so lani v zavodu Študentski domovi v Ljubljani vse tiste, ki so posteljo pridobili, pospravili že jeseni, decembra pa objavili nov razpis, saj so sobe ostajale prazne.
To se je začelo odražati tudi na trgu. Tudi tukaj je najemniških stanovanj naenkrat več kot povpraševanja zanje. Študenti niso oziroma ne bi smeli več biti tisti, ki bi najemali dotrajanje stanovanjske luknje in zanje plačevali mastne najemnine. A mnogi se tega še ne zavedajo. Ne zavedajo se, da so oni tisti, ki bodo po novem določali pogoje najemodajalcem in tudi narekovali cene najemniških stanovanj. Naj zahtevajo več, boljše in ceneje. Prihaja namreč čas, ko se bodo najemodajalci tepli za stranke - in ne več obratno.
