V Pomurju omembe vrednih padavin ni bilo že mesec dni, in ker jih meteorologi vsaj še teden dni ne napovedujejo, kmete skrbi, da jim bosta suša in vročina zdesetkali pridelek. Ječmen je suši na srečo ušel, oljne ogrščice je zaradi nje za desetino manj, pšenica pa je zavoljo visokih temperatur prezgodaj dozorela in je slabe kakovosti, posledica tega bodo nizke odkupne cene. "Kmetje bodo spet jezni, a jim odkupovalci dežja, žal, ne moremo kupiti," poudarja Virag.
Žetev pšenice je na vrhuncu, vendar je v žitni verigi, ki so jo lani sklenili pridelovalci in odkupovalci, že nastal kratek stik. Kmetje s ponujeno odkupno ceno niso zadovoljni, tudi s tem ne, da jim bodo odkupovalci v tridesetih dneh po prevzemu pridelka plačali le akontacijo (150 evrov za tono pšenice, ne glede na njeno kakovost), poračun pa bodo opravili šele po 15. avgustu, ko se bodo, kot pravi Virag, dogajanja na evropskih borzah malce umirila. Lani so se namreč odkupovalci opekli, saj so se s pridelovalci za končno ceno dogovorili že pred žetvijo, zato so imeli po žetvi, ko so cene pšenice padle, "raztrgane žepe", kot se je izrazil eden od njih.
Katastrofa iz leta 2003 se ne bo ponovila
A vrnimo se k suši. V Pomurju in na Dravskem polju je koruza na lahkih tleh že zdaj zelo prizadeta, zato se kmetje bojijo, kaj bo z njo, če se bo suša nadaljevala. Hkrati priznavajo, da tako hudo, kot je bilo pred devetimi leti, ko je morala država zaradi katastrofalne suše izplačati 32 milijonov evrov odškodnin, ne bo, čeprav so se še spomladi meteorologi tega zelo bali. Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo urada za meteorologijo takole pojasni, zakaj: "Tako slabe oskrbe z vodo, kot smo jo imeli na začetku tega leta, ni bilo še nikoli, zato nas je po slabem začetku leta skrbelo, kako bo naprej. A je bilo na srečo maja in v drugi dekadi junija po vsej Sloveniji nadpovprečno veliko padavin." Sušnikova je prepričana, da takšne suše, kot smo jo imeli leta 2003, letos ne bo, saj se je takrat sušno obdobje vleklo vse od marca do avgusta. Opozarja pa, da bodo v primeru, če se bo vročina brez obilnejšega deževja nadaljevala še naslednjih deset dni, težave s koruzo in drugimi poljščinami, ki so ta trenutek še aktualne.
Agrometeorologinja opozarja, da so rastline že v sušnem stresu, saj se je v teh vročih dneh močno povečalo izhlapevanje vode; na dan je iz kvadratnega metra tal izhlapi več kot šest milimetrov. Posledice so vročinski ožigi, uvelo listje plodovk, zviti listi koruze in zastala rast, zlasti na peščenih tleh, kjer se na listju koruze kažejo prvi znaki suše.
Po strunah in vranah je prišla še suša
Ivan Brodnjak, vodja svetovalne službe v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, govori že o katastrofi na koruznih poljih na Dravskem polju, predvsem na lahkih tleh, medtem ko se na težjih tleh koruza še uspešno spopada s sušo. A le tista, ki je niso uničili talni škodljivci strune, ki so se letos zaradi prepovedi uporabe koruznih semen, razkuženih s klotianidinom (ta pesticid naj bi lani v Prekmurju moril čebele), močno znesli nad koruzo predvsem na težjih tleh. Strunam so pri uničevanju koruze izdatno pomagale tudi vrane, ki so se po besedah Branka Viraga zelo namnožile, zlasti črna poljska vrana, ki je v Sloveniji zaščitena. Dušica Majer iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije spomni še na težave z majskim hroščem, ki je na Gorenjskem uničeval travnate ruše.
Tudi Andreja Sušnik ugotavlja, da letos na slovensko kmetijstvo negativno učinkuje skupek različnih dejavnikov. "Neugodne vremenske razmere so si sledile druga za drugo, sploh na Primorskem. Začelo se je z zeleno in suho zimo, sledila je močna burja, ki je odnašala zemljo, potem še spomladanska pozeba in pomanjkanje vode za prve rastline, ki so že bile v tleh," našteva Sušnikova. Po njenih besedah je spomladanska pozeba prizadela tudi številne sadovnjake po vsej Sloveniji. Kaže, da je v večjem delu države uničila tudi gozdne sadeže, predvsem borovnice, ki jih po zagotovilih dolgoletnih nabiralcev tako malo ni bilo še nikoli, nad porazno slabo pašo se letos pritožujejo tudi čebelarji.
Hrasti se sušijo
"Manj kot je vode, bolj je tudi naravno okolje občutljivo tako za pomanjkanje vode kot za druge posege v okolje," pojasnjuje biolog in ekolog Boris Kolar. Problem Slovenije je po njegovih besedah v tem, da je dežela majhnih vodotokov in številni od njih so v teh sušnih razmerah presahnili, še posebno v vzhodni Sloveniji, kjer je suša največja. Ob pomanjkanju vode se pritiski na vodne vire povečajo, naravni ekosistemi pa postanejo še bolj občutljivi za že tako škodljive posege v okolje, kot so gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izpusti iz kanalizacijskih naprav. "Učinki na okolje se v težkih sušnih razmerah multiplicirajo, prihaja do obsežnih zastrupitev vodotokov in pomorov vodnega življa," pripoveduje Kolar.
V severovzhodni Sloveniji se sušne razmere in vodno pomanjkanje kažejo tudi v gozdovih, kjer Kolar opaža sušenje nekaterih drevesnih vrst, na primer hrastov. Vendar to ni posledica letošnjega pomanjkanja padavin, ki se vleče že od zime, temveč podnebnih sprememb v zadnjih desetih letih, ki se kažejo v upadanju podtalnice na tem območju in posledičnem sušenju dreves.
Deževje v aprilu, maju in prvi polovici junija je sicer nekoliko omililo padavinski primanjkljaj, zaradi katerega smo imeli marca zgodovinsko nizke pretoke rek in višine podtalnice. Kljub temu je povsod po Sloveniji vode še vedno premalo, še posebno v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem, kjer Agencija RS za okolje po besedah hidrologa Janeza Polajnarja spet ugotavlja znamenja hidrološke suše. Če se bodo prihajajoči poletni meseci tudi letos izkazali za najbolj sušni del leta, se bodo sušne razmere po Polajnarjevih besedah poglabljale vse tja do jesenskega deževja.
