Brezposelnost se bo v Ajdovščini, če se bodo na zavod prijavili vsi, z dobrih 11 odstotkov dvignila na 22,3 odstotka. S tem bo nekdanjo dolino blaginje postavila ob bok Dobrovniku, občini z največjo stopnjo registrirane brezposelnosti v državi. Pred krizo konec leta 2008 je bilo v Vipavski dolini 569 brezposelnih, ta mesec jih pričakujejo okoli 1600. Gre za največji poskok stopnje registrirane brezposelnosti v državi.
Za odpuščene delavce Primorja se bo te dni iztekel odpovedni rok in se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Kmalu se jim bo pridružilo še 28 odpuščenih iz Fructala. Brezposelnost se bo v Ajdovščini, če se bodo na zavod prijavili vsi, z dobrih 11 odstotkov dvignila na 22,3 odstotka. S tem bo nekdanjo dolino blaginje postavila ob bok Dobrovniku, občini z največjo stopnjo registrirane brezposelnosti v državi. Pred krizo konec leta 2008 je bilo v Vipavski dolini 569 brezposelnih, ta mesec jih pričakujejo okoli 1600. Gre za največji poskok stopnje registrirane brezposelnosti v državi.
»Leta 2008 smo v Ajdovščini pomagali 303 družinam, konec lanskega leta 534, do danes se je številka približala 700,« o socialni bombi v dolini spregovori Jožica Ličen iz Slovenske karitas. Če so bili ljudje pred štirimi leti hvaležni za paket hrane in kakšen zvezek, Ličnova zdaj v pogovorih z njimi spoznava, da so skrbi hujše – kako bodo plačali položnice in kako svojim otrokom kupili šolske potrebščine. »Naša velika bojazen je zdaj še Fructal,« prizna.
Podobne zgodbe se pišejo tudi v drugih slovenskih občinah. Največ pretresov med številkami brezposelnih je kriza prinesla Primorcem, delavcem v osrednji Sloveniji, na Celjskem, v Dolenjskih Toplicah, Bohinju, Šentrupertu in Žužemberku. Edina občina v Sloveniji, ki se ji je v zadnjih štirih letih brezposelnost zmanjšala, je občina Kozje na Kozjanskem. Kar v osmih občinah pa je brezposeln že najmanj vsak peti prebivalec.
V Radečah zaradi stečajev izgubili 1400 delovnih mest
V Radečah se je brezposelnost v zadnjih štirih letih povečala kar za 177 odstotkov, najbolj aprila letos, ko je zaradi stečaja radeške papirnice ostalo brez dela 250 ljudi. Od tega se jih je zadnjih 66, ki so še bili zaposleni za določen čas in jim je stečajni upravitelj dva meseca podaljševal pogodbo o zaposlitvi, če bi slučajno vnovič zagnali proizvodnjo, na zavod za zaposlovanje prijavilo predvčerajšnjim. Za občino je to tragedija, predvsem zato, ker je tam delalo največ delovno aktivnega prebivalstva, ki bodo zelo težko našli novo zaposlitev.
V dolini Sopote tovarn preprosto ni, zato so si tisti, ki so bili že zdaj brezposelni, delo največkrat iskali na območju Celja, Laškega ali Sevnice. Sploh pa imajo papirničarji zelo specifična znanja. Še decembra lani je bila tako v Radečah stopnja brezposelnosti 12,5 odstotka, ta mesec pa pričakujejo kar 25-odstotno. Mnogi pa se še spominjajo časov, ko so v tej dolini skoraj vsi imeli delo. Še zlasti ženske, ki jih je med brezposelnimi skoraj polovica. Večina jih je delala v tovarni Kora, kasneje Intimi, veliko pa tudi v Lesnini Sopota in Metallesu. Vseh teh podjetij pa danes ni več. »V Radečah smo zaradi stečajev v zadnjih 20 letih izgubili 1400 delovnih mest, od tega kar polovico v papirnici. Dobro se še spomnim leta 1989, ko sem se tudi sam zaposlil v papirnici in nas je tu delalo kar 1100, kar pomeni, da nas je bila nazadnje tu le še četrtina,« pravi Drago Klanšek iz Vrhovega, ki je skupaj z drugimi sodelavci pristal na zavodu. Tudi zato se mnogi bojijo za Muflon, hčerinsko družbo papirnice, v kateri ta čas še dela okoli 100 ljudi, nekaj pa jih je zaposlenih tudi še v Kuverti.
Najtežje za tekstilce, lesarje in administratorje
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje brezposelni novo službo najtežje najdejo na območju Murske Sobote, Maribora, Trbovelj in Sevnice. Če je brezposelni izučen za lesarja, tekstilca ali administratorja, je to še toliko težje. Ko so v Ajdovščini v zadnjih treh letih odhajale v stečaj Lipa, Ika in Tekstika, je evidence uradov za delo dopolnilo 205 novih brezposelnih. Danes jih na zavodu na novo priložnost še vedno čaka 98 ali skoraj polovica. Peščica se jih je upokojila, novo službo pa jih je našlo zgolj 78.
Na Zavodu RS za zaposlovanje s številkami postrežejo, da se delo za gradbenike vendarle najde. V maju so delodajalci s področja gradbeništva v celotni Sloveniji prijavili 3388 prostih delovnih mest. A sindikati ob tem zgolj zavzdihnejo. »Možnost za zaposlitev nekdanjih delavcev Primorja je skoraj nična. Res po njih povprašujejo manjši delodajalci, a zavedati se moramo, da gre za kratkotrajne službe. Pet mesecev je že luksuz. Poleg tega se ti delodajalci obnašajo po tržni logiki in jih zakonodaja in pravice delavcev ne zanimajo,« meni sindikalist Damijan Volf iz Konfederacije sindikatov 90, ki že dolgo iz prve roke spremlja usodo gradbenih delavcev na Primorskem. »Ajdovščina, ki je nekoč veljala za zlato jamo, se zdaj sesuva kot hišica iz kart,« pravi.
Najmanj brezposelnih je v Cerknem
Čez tri hribe in na drugi strani lestvice brezposelnosti leži Cerkno, majhna in večinoma podeželska občina. Ponaša se z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti v državi (3,7-odstotna). Cerkljanka, lokalpatriotka in mlada mama Livija Rojc Štremfelj si je zaposlitev našla sama. »Nizka brezposelnost v Cerknem je verjetno posledica razmišljanja ljudi, ki so pridni, vztrajni in po svoje trmasti. Poprimejo za vsako delo in so hvaležni za to, da imajo priložnost zaslužiti,« razmišlja.
Njene vrstnice, prav tako mlade mame, se na delo vozijo vse do Ljubljane, Nove Gorice in Škofje Loke, veliko domačinov je zaposlenih v Eti Cerkno in tamkajšnjem hotelu. »Intelektualcev je v Cerknem malo, saj se tisti, ki pričakujejo, da bodo dobili službo kar tako, razočarani odpravijo drugam. Eni vztrajamo, iščemo nove priložnosti, preizkušamo nove ideje in preživimo. Seveda, če ne zahtevaš veliko, to je tudi ena od bistvenih lastnosti, ki jo moraš imeti, če želiš živeti tu,« pravi magistra menedžmenta neprofitnih organizacij. V domačem Cerknem se ukvarja s svetovanjem za nepridobitne projekte in pridobivanje sredstev. Vse kaže, da z enim glavnih problemov prihodnosti.
