Kot je dejal, so že pripravljeni na vložitev več tisoč tožb, če vlada v roku, ki ga je določilo evropsko sodišče, ne bo pripravila sheme za kompenzacijo. Pričakuje, da bo v njih sodišče gotovo odločilo tako kot v primeru Kurić in ostali proti Sloveniji. Skupni stroški za Slovenijo bodo tako le še višji. "Najvišji strošek pa bo resna ogrozitev mednarodnega ugleda Slovenije kot članice EU in Sveta Evrope ter države, ki spoštuje sodbe sodišča za človekove pravice," je še dejal.
Poprava krivic je po njegovih besedah možna na več načinov. Napoveduje, da se bodo trudili za čim več alternativnih načinov odškodninam, ki bi prav tako zagotovili primerno popravo krivic za izbrisane. Ker so mnogi izbrisani izgubili službe in zato niso mogli prispevati v pokojninsko shemo, bi tem denimo krivice lahko delno popravili tako, da bi jih spet vključili v pokojninski sistem.
Nobeni vladi se še ni uspelo izogniti obveznostim
Glede trditev vlade, da denarja za odškodnine izbrisanim ni, pa Saccucci pravi, da se ne bi zgodilo prvič, da bi predstavniki države, ki spada pod jurisdikcijo evropskega sodišča, razglasili, da ne morejo plačati odškodnin oziroma da ne bodo spoštovali odločitve evropskega sodišča. "Vendar pa je dejstvo, da se doslej še nobeni vladi na koncu ni uspelo izogniti obveznostim do evropskega sodišča, tudi v najbolj kontroverznih primerih ne," poudarja.
O očitkih, da bodo odškodnine izbrisanim na plečih davkoplačevalcev, pa poudarja, da je temeljno pravilo, da morajo odgovorni za nastalo škodo na koncu nositi tudi finančne posledice. "Zato naj kar predstavniki države, ki so bili odgovorni za izbris in ki niso želeli spoštovati odločitve slovenskega ustavnega sodišča, zdaj poravnajo izstavljeni račun."
Prijateljska poravnava
Kar se tiče odškodnin za premoženjsko škodo, za katere se mora vlada s šestimi izbrisanimi dogovoriti v treh mesecih, pa meni, da bilo v največjo korist vlade, da se dogovori za prijateljsko poravnavo. Tako bi po njegovem mnenju ohranila čim širše možnosti, da shemo izplačila odškodnin uredi v skladu s svojimi željami.
Glede govoric o pol milijarde evrov odškodnin pa Saccucci pravi, da bi dobili še veliko višjo številko, če bi vsi izbrisani zahtevali odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. "Vendar pa, če pogledamo realno, vse žrtve izbrisa sploh niso več žive, druge odškodnin sploh ne bodo zahtevale," je dodal.
Spoštovanje odločitve sodišča je temelj pravne države
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v intervjuju na Siol.net dejal, da je bil impresioniran in presenečen, ko je iz medijev izvedel za sodbo evropskega sodišča za človekove pravice v primeru izbrisanih. "V številnih razpravah o problemu izbrisanih je bilo v preteklosti večkrat rečeno, da ne bo odškodnin, zdaj se je izkazalo, da odškodnine so. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi bile sprejete rešitve, ki bi reševale primer od primera," je pojasnil.
Turk je poudaril, da je treba odločitve sodišča spoštovati. "Se pa bojim, da bo kdo razumel, da za socialo, šolstvo, zdravstvo nimamo, za odškodnine pa bomo imeli,“ je poudaril, a vseeno še enkrat poudaril, da je odločitev treba spoštovati. "To je temelj pravne države."
