Janša je dejal, da je Slovenija pripravljena finančno pomagati afganistanskim silam, da bodo lahko zaščitile civilno prebivalstvo, in poudaril, da je to "ceneje kot skrbeti za varnost v Afganistanu z enotami".

Po ocenah bo za financiranje afganistanskih sil potrebnih okoli štiri milijarde dolarjev na leto. Nekatere zaveznice so prispevke napovedale že na nedavnem vrhu Nata v Chicagu, druge pa naj bi to storile na bližnji donatorski konferenci. S pomočjo želi zavezništvo zagotoviti vzdržnosti afganistanskih varnostnih sil tudi po odhodu Natovih vojakov.

Premier je dejal, da Slovenija sicer ostaja zvesta načelu "skupaj notri, skupaj ven", tako da bodo slovenski vojaki v Afganistanu ostali do končanja Natove misije konec leta 2014.

Slovenija bo sicer v skladu z odločitvijo vlade svojo navzočnost v državi pod Hindukušem zmanjšala za deset vojakov, to je z 90 na 80.

Rasmussen se je zahvalil Sloveniji

Rasmussen se je na novinarski konferenci Sloveniji zahvalil za njen prispevek v operacijah Nata, tako v Afganistanu - pri čemer je posebej izpostavil sodelovanje pri urjenju afganistanskih varnostnih sil - kot tudi na Kosovu.

Generalni sekretar je priznal, da bo umik enot iz Afganistana velik logistični izziv za Nato, a ker je umik vojakov in opreme v pristojnosti posameznih držav, ki sodelujejo v operaciji, ni mogel povedati, kakšni bodo njegovi stroški. Izrazil pa je pričakovanje, da bodo članice Nata pri soočanju s tem izzivom med seboj sodelovale.

Janša je dodal, da je umik res logističen izziv, a ne tako velik, kot je namestitev enot, ki vedno poteka pod časovnim pritiskom.

Ramussen in Janša sta danes precej pozornosti namenila uresničevanju zaključkov nedavnega vrha Nata v Chicagu, kjer so posebno pozornost namenili pametni obrambi, govorila sta tudi razmerah v Siriji in o nadaljnji širitvi zavezništva, predvsem na države Zahodnega Balkana.

V zvezi s slednjo je Janša dejal, da Slovenija ostaja privržena politiki odprtih vrat in v njenem interesu je, da se zavezništvu priključijo tiste države Zahodnega Balkana, ki izpolnjujejo pogoje za to, saj bo to izboljšalo varnost in stabilnost v regiji.

Naslednja država v regiji, ki naj bi vstopila v Nato, je Črna gora, ki naj bi povabilo prejela na naslednjem vrhu predvidoma leta 2014.

Tudi Slovenija poziva h končanju nasilja nad civilisti v Siriji

Glede Sirije je Janša dejal, da se Slovenija pridružuje pozivom h končanju nasilja nad civilisti ter podpira stopnjevanje pritiska na režim predsednika Bašarja al Asada.

Rasmussen pa je poudaril, da rešitev za krizo v Siriji ni vojaška, temveč je potrebna politična rešitev. Sobotno krizno srečanje v Ženevi, na katerem so svetovne velesile razpravljale o možnostih za nadaljevanje izvajanja mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige v Siriji Kofija Annana, pa je označil za "korak v pravo smer".

Na vprašanje, ali je Turčija po nedavni sirski sestrelitvi svojega vojaškega letala Nato zaprosila za pomoč, pa je odgovoril, da je Ankara zahtevala posvetovanje zavezništva, izid tega pa je bil "jasen izraz solidarnosti z njo". Vsekakor Turčija lahko računa na Nato, je dodal.

Generalni sekretar Nata, ki je danes v Sloveniji na uradnem obisku, se bo sestal tudi s predsednikom DZ Gregorjem Virantom in s predsednikom republike Danilom Türkom. Gre sicer za redni obisk v zaveznici, ki ima novo vlado, iz Slovenije pa bo Rasmussen odpotoval še na Hrvaško.

Rasmussen na Twitterju: Slovenija je vzor regiji

Anders Fogh Rasmussen se je o svojem obisku v Sloveniji razpisal tudi na svojem twitter računu. Tako iz njegovih tvitov izvemo, da je užival ob kolesarjenju z Janezom Janšo, Slovenijo pa je označil kot "močno Natovo zaveznico" in vzor celotne regije. Pohvalil je tudi prispevek, ki ga slovenski vojaki doprinašajo k silam v Afganistanu s poučevanjem na šoli vojaške policije v Kabulu.