Ločeno bo ustavno presojo varčevalnega posega v izredne pokojnine zahteval Sindikat upokojencev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sekretar Miloš Mikolič je povedal, da bodo pri tem na tehtnico ustavne presoje postavili tudi ukinitev oziroma znižanje letnega dodatka za upokojence.
Upokojenci niso dobili novih odločb o višini pokojnine, temveč le obvestila, ki ne omogočajo pritožbe. S tem je, kot je povedala Kasteličeva, kršeno ustavno načelo pravnomočnosti. Na ZDUS so zato pripravili tudi individualni obrazec, s katerim bodo prizadeti upokojenci na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lahko ugovarjali zoper način obveščanja o nižji pokojnini. Čeprav je tiskovni predstavnik ZPIZ Brane Kokot zatrdil, da ugovorov upokojencev razen v primeru napačnih izračunov nove višine pokojnine ne bodo upoštevali, Kasteličeva pravi, da z obrazci upokojencem dajejo vsaj možnost odziva, kajti "ljudje hočejo reagirati, pa ne morejo".
Kot smo že poročali, je interventna zakonodaja prizadela 26.300 upokojencev, ki vsaj del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna, med njimi pa so poleg zaslužnih športnikov in umetnikov, borcev NOB in drugih vojnih veteranov (z izjemo veteranov vojne za Slovenijo), žrtev vojnega nasilja in administrativno upokojenih javnih uslužbencev tudi nekdanji vojaki JLA in tisti, ki so delovno dobo nabirali v kateri drugi državi nekdanje Jugoslavije.
Za ti dve skupini slovenskih državljanov je po besedah Lučke Böhm iz ZSSS Slovenija po razpadu Jugoslavije zgledno uredila vprašanje pokojnin. Slovenskim državljanom je bila priznana vsa delovna doba in država jim je iz državnega proračuna odmerila polno pokojnino tudi za čas, ko so službovali in vplačevali prispevke v kateri drugi državi nekdanje Jugoslavije. Državljanom drugih jugoslovanskih držav pa je priznala le delovno dobo, prebito v Sloveniji. "Prvi negativni precedens se je zgodil lani v času ministra Ivana Svetlika, ki je ukinil državne pokojnine in jih prenesel na sistem socialne pomoči. Ni minilo leto dni, ko se je pod novo vlado zgodil nov precedens in mislim, da je to slab znak, da se lahko takšni posegi, ki zelo zmanjšujejo socialno varnost ljudi, v prihodnje še nadaljujejo," Böhmova opozarja na nevarni trend v državi.
Slovenija je z vsemi drugimi državami naslednicami SFRJ sklenila dvostranske sporazume s področja socialne varnosti, ki urejajo tudi izplačevanje pokojnin, zato je to poglavje z vidika sukcesije kot edino doslej za Slovenijo rešeno, pravi visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec.
Pokojnine so eden od sedmih sklopov, o katerih govori sporazum o nasledstvu, ki je začel veljati pred osmimi leti. Sporazum določa, katera država prevzema odgovornost za izplačevanje pokojnin. Obenem predvideva sklepanje dvostranskih sporazumov o vprašanjih pokojnin. Ti sporazumi so dvostranske mednarodne pogodbe in so nad nasledstvenim sporazumom. Slovenija je po dostopnih podatkih zadnji takšen sporazum o socialnem zavarovanju sklenila s Srbijo pred dvema letoma, s preostalimi tremi naslednicami SFRJ pa že prej.
