Izbris je bil nezakonit. To ne pomeni, da je bil v nasprotju z zakonom, ampak, da o njem ni bilo zakona. Izbris je bil tajen, nihče ni vedel za to dejanje (z izjemo tistih, ki so izbris načrtovali), še najmanj pa izbrisani. Nihče jih ni obvestil, da njihovih imen ni več v evidenci stalnih prebivalcev Slovenije, kjer so bila zapisana deset, dvajset, trideset let. Namen tajnega brisanja evidence je bil ravno ta, da izbrisani ne bi vedeli, kaj se jim je zgodilo, in zato tudi ne bi imeli pravnih možnosti (podlage) za ponovno pridobivanje statusa. Velja torej ravno nasprotno od tega kar piše minister: njihovo ravnanje ni bilo špekuliranje, torej ni bilo premišljena akcija, ampak je bilo njihovo ravnanje 'ne-ravnanje'. Nihče od njih namreč ni aktivno deloval na način, ki bi privedel do izgube statusa stalnih prebivalcev. Ti ljudje so pred 26. februarjem 1992, dnevom izbrisa, in po njem zgolj živeli svoja družinska življenja, tako kot so jih živeli vsi stalni prebivalci Slovenije brez slovenskega državljanstva (Italijani, Nemci, Azijci, Afričani, Američani). Je te, druge tujce, ki niso prihajali z območja nekdanje Jugoslavije, kdo izbrisal? Ni jih. Brisali so samo pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije. Da bi kdo v Sloveniji izgubil stalno prebivališče in s tem vse ostale ekonomske in socialne pravice samo zato, ker se je rodil na majnem koščku sveta med Kolpo in Vardarjem, je bilo kljub vsej norosti, ki se je tedaj plazila po Jugoslaviji, nezamisljivo.
Bilo pa je še bolj drugače kot pravi Gorenak: ne le, da izbrisani niso "špekulirali", saj niso imeli s čim špekulirati, temveč so mnogi med njimi celo v zakonitem roku prosili za slovensko državljanstvo, pa so bili kljub temu izbrisani (prošnjo za državljanstvo pa so jim zavrnili ali pa nanjo sploh niso odgovorili). O tem ve vse Matevž Krivic. Le vprašati ga je treba, pa bo ponovil, kar je že tisočkrat povedal.
Teh nekaj dejstev o izbrisu ni težko razumeti. Razume jih lahko celo minister, le malo ponavljanja ne bi škodilo.
