Odločni ne komisarja Almunie

"Po skrbnem in temeljitem premisleku in posvetovanju z vsemi akterji smo se odločili, da ne sodelujemo pri dokapitalizaciji NLB," so včeraj popoldne za Dnevnik pojasnili v KBC. Minister za finance Janez Šušteršič je sicer še v četrtek zatrjeval, da bo KBC, s katero so sklenili dogovor, sodelovala pri dokapitalizaciji NLB. Očitno je slovenski javnosti govoril neresnico oziroma je podcenjeval vlogo evropske komisije v vsem postopku dokapitalizacije. Še več; njegovo ministrstvo zdaj obtožuje KBC, da je njena odločitev "preuranjena in kaže na pomanjkanje potrpežljivosti".

Tako slovenska vlada kot belgijska KBC sta potrebovali za dokapitalizacijo soglasje Bruslja. Zadnja zato, ker je leta 2009 zaradi velikanske izgube dobila državno pomoč, ob prejemu katere se je zavezala, da bo odprodala določene naložbe do konca leta 2012, med njimi tudi NLB. Poleg tega je evropska komisija preverjala, ali cena, po kateri slovenska država kupuje pogojno zamenljive obveznice, ni previsoka oziroma zaradi tega ne predstavlja nedovoljene državne pomoči. Ravno cena delnice naj bi predstavnike evropske komisije v obeh primerih najbolj motila. Evropskega komisarja za konkurenco Joaquina Almunie po naših neuradnih informacijah predstavniki KBC tudi po dvodnevnih pogovorih niso prepričali, da jim izda soglasje za povečanje deleža v NLB. Če bi evropska komisija v tem primeru naredila izjemo, bi tudi druge evropske banke, ki so dobile državno pomoč in so se zavezale k odprodaji svojih naložb, zahtevale odpustke, česar pa si evropska komisija v najhujši finančni krizi ne more privoščiti.

KBC bo izgubila kontrolni delež

Delež države, Kada in Soda se bo v ponedeljek v NLB (brez upoštevanja lastniških deležev drugih državnih podjetij) po izvedeni dokapitalizaciji povečal na 59,2 odstotka, delež KBC pa se bo znižal s 25 na 22 odstotkov oziroma pod statutarno večino, s katero je do zdaj več vlad lahko prisilila k iskanju soglasja pri upravljanju NLB. Kljub temu bo KBC s prodajo svojega hibridnega instrumenta, ki ga bo NLB od nje odkupila z diskontom, banki prispevala dodatni kapital, saj bo NLB s to finančno operacijo ustvarila 60 milijonov evrov dobička, KBC pa posledično tolikšno izgubo. Tudi tukaj pa se preglavice KBC z naložbo v NLB ne končajo. Ta namreč po podatkih iz letnega poročila 2011 svojo naložbo v NLB še vedno vrednoti na 424 milijonov evrov, torej 153 evrov za delnico oziroma 1,78-kratnik knjigovodske vrednosti, medtem ko prva faza dokapitalizacije (vplačilo navadnih delnic) poteka po 41 evrov oziroma 0,75-kratniku knjigovodske vrednosti, zato bi morala KBC svojo naložbo v NLB še dodatno slabiti.

Pogajanja s slovensko vlado naj bi vodil član upravnega odbora KBC in nadzornega sveta NLB John Hallows, ki pa menda ni imel soglasja za vse točke dogovora, med drugim k ceni dokapitalizacijske delnice. Tako nekateri ocenjujejo, da so si zaradi odločitve evropske komisije nekateri v KBC tudi oddahnili, saj je bilo zaradi nameravanega sodelovanja pri dokapitalizaciji precej negodovanja znotraj belgijske banke.

V strokovnih krogih, ki sicer razumejo, da zdaj ni druge možnosti, kot da država (tudi zaradi časovne stiske, ki je nastala po krivdi vlade) sama rešuje sistemsko banko, pa že opozarjajo na morebitno oškodovanje državnega premoženja. Država bi namreč morala delnice vplačati po bistveno nižji ceni od tiste, ki jo bosta zdaj plačala Kad in Sod. Dr. Igor Masten, zdaj že nekdanji član nadzornega sveta NLB, je v včerajšnji Dnevnikovi kolumni že opozoril, da delnice bank danes v tujini kotirajo večinoma pri 0,1- in 0,2-kratniku knjigovodske vrednosti. Spomnimo, Kad in Sod bosta za dokapitalizacijo NLB uporabila sredstva, ki sta jih od države prejela konec minulega leta z dokapitalizacijo. Gre torej posredno za proračunska sredstva, pa čeprav je minister Šušteršič vseskozi zagotavljal, da država v tokratni dokapitalizaciji NLB ne bo sodelovala niti z evrom.

Ob tem se postavlja še vprašanje, kdo bo odgovarjal za morebitno preplačilo delnice NLB in oškodovanje davkoplačevalskih sredstev, še posebno v primeru, da evropska komisija sodelovanje Kada in Soda naknadno označi za nedovoljeno državno pomoč. Ad hoc scenarija, ki so ga bili zaradi večmesečnega mešetarjenja z NLB prisiljeni izpeljati včeraj, evropska komisija namreč ni odobrila. 

Ministrstvo za finance je z NLB pogodbo o hibridnem posojilu v višini 320 milijonov evrov, v zameno za katero bo država dobila pogojno zamenljive obveznice banke, podpisalo že v četrtek. Za posojilo bo država namenila depozite, ki jih ima pri NLB in ki jih je banka po naših informacijah včeraj že razvezala. Pri tem je državo oprostila plačila pogodbene kazni za predčasno razvezavo.

NLB si je včeraj potrebni kapital zagotovila tudi s predčasnim odkupom hibridnega instrumenta Merrill Lynch in pri tem ustvarila 100 milijonov evrov dobička, kar bo imelo prav tako pozitivne posledice na zvišanje kapitala. Z dokapitalizacijo Kada in Soda ter odkupi omenjenih instrumentov se bo količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišal nad sedem odstotkov, natančneje na 7,3 odstotka, kar je pogoj za izdajo pogojno zamenljivih obveznic. Po zadnjih projekcijah NLB naj bi ta zdržal do konca leta, kar pomeni, da ne bo prišlo do pretvorbe obveznic v osnovni kapital banke in posledično država ne bo dodatno povečala svojega lastniškega deleža v NLB. Skupaj s pogojno zamenljivimi obveznicami se bo temeljni kapital banke zvišal na okoli 9,5 odstotka.

Po neformalnih zagotovilih se bo KBC o usodi svoje naložbe v NLB še naprej pogovarjala s slovensko vlado, prav tako jih bo še naprej zanimalo upravljanje banke, zlasti pa, kako se bo sestavljala nova uprava banke. Delničarski sporazum med KBC in državo, sklenjen pred desetimi leti, namreč še vedno velja in brez soglasja KBC ni mogoče imenovati uprave banke. Kdaj bo NLB dobila novo upravo, v tem trenutku še ni jasno, so pa mnogi bančni strokovnjaki včeraj neuradno obsodili ministra Janeza Šušteršiča, ki je pred televizijskimi kamerami pozival k čimprejšnjemu odpoklicu uprave. Enako oceno si je prislužilo ravnanje države, ki je dva dni pred načrtovano dokapitalizacijo z nepodelitvijo razrešnice javno izrekala nezaupnico upravi, ki je včeraj z izvedbo vseh dokapitalizacijskih postopkov reševala čast ministrstva za finance in države.