Kogovšek Šalamonova je na današnji novinarski konferenci ocenila, da so odzivi predstavnikov vlade na sodbo pričakovani, kažejo pa, da se ne zavedajo resnosti položaja. Opozarja, da je sodba zavezujoča, zato ni vprašanje, ali se bo izvajala, temveč na kakšen način.

Na današnji novinarski konferenci sta sodelovala tudi dva izmed šestih izbrisanih, ki so uspeli s tožbo pred evropskim sodiščem in jim je to prisodilo odškodnine. Mustafa Kurić obžaluje, da bodo odškodnine, ki jih bodo zahtevali tudi drugi izbrisani, na plečih vseh davkoplačevalcev. Po njegovem mnenju bi morali namreč odgovarjati tisti, ki so izbris leta 1992 povzročili.

Kurić je pojasnil tudi, kaj ga je pripeljalo do odločitve za tožbo pred evropskim sodiščem. Kot pravi, je z izbrisom ostal brez vseh pravic in "20 let živel v getu". Kot pravi, še danes čuti posledice izbrisa, zato upa, da bo na koncu vendarle zmagala pravica. Opozarja, da bi oblast ta problem najraje pometla pod preprogo, a to po njegovem mnenju ne bo šlo.

Med porodniškim dopustom ostala brez strehe nad glavo

Svojo zgodbo je razkrila tudi Ana Mezga, ki je prav tako uspela s tožbo pred evropskim sodiščem. Kot pravi, se ji je z izbrisom življenje obrnilo na glavo. Medtem ko je bila na porodniškem dopustu, je ostala brez strehe nad glavo, zaposlitve in zdravstvenega zavarovanja, dva otroka pa so ji odvzeli in ju dali v rejništvo. Ker ni mogla prenašati takšnega bremena, je večkrat poskusila storiti samomor.

"Ta država me je uničila," je dejala Ana Mezga, ki pravi, da se je za tožbo odločila, ker je dolga leta pošteno delala v tej državi, a jo je pustila na cedilu. Poudarja, da ji ni do denarja, želi le za zadoščenje in popravo krivic, ki so se zgodile njej in njenima otrokoma. Po njenem mnenju sicer sodba evropskega sodišča ni zmaga, pač pa le dokaz, da to, kar je država storila z izbrisom, ni bilo prav.

Znašli so se v slepi ulici

Uršula Lipovec Čebron, ki je izbrisanim pomagala pri pripravi tožbe, pa je pojasnila, zakaj so se odločili za iskanje pravice na evropskem sodišču. Kot pravi, so se izbrisani znašli v slepi ulici, saj so v Sloveniji izčrpali že vsa pravna sredstva, zato je bilo evropsko sodišče edina možnost. Po njenih besedah se je v letih 2004 in 2005 širil sovražni govor o izbrisanih, naleteli pa so tudi na težave pri iskanju odvetnikov v Sloveniji. Zato so najeli italijansko odvetniško družbo in pred šestimi leti v imenu 11 izbrisanih, ki so doživeli najhujše kršitve, vložili tožbo.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek razsodilo v prid šestim izbrisanim in jim dosodilo odškodnino po 20.000 evrov. Ugotovilo je, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih ter vladi naložilo, naj pripravi sistem odškodnin za vse izbrisane.