Igor Pribac se v svojem delu osredotoča na politično filozofijo in filozofijo zgodovine, povedal pa je, da levico razume kot politiko egalitarne pravičnosti oziroma prerazdeljevanja posedovanega in ustvarjenega med ljudmi. To je po njegovi oceni tudi temelj zanj obeh osnovnih oblik levice, ki ju deli na socialno demokracijo, ki izhaja iz marksistične tradicije, in levoliberalizma, ki bolj poudarja človekove pravice.
Za sodobno krizo levice Pribac ocenjuje, da je nastala, ker je levica v preteklosti temeljila na obstoju in moči nacionalne države, ki pa je v sodobnih globalnih tokovih izgubila svojo moč. Države, ki socialne pravice uveljavljajo na višji ravni, so manj konkurenčne, od držav, ki so z uveljavljanjem socialnih pravic bolj skope, saj "vsaka pravica nekaj stane“. "Takšna država z razvitim socialnim omrežjem bo imela vselej velike težave, v tem odnosu bo izgubljala konkurenčnost in se nujno zadolževala, kar bo vodilo v propad," je pojasnil.
Levica mora vzpostaviti globalne sisteme regulacije kapitala in finančnih trgov
Zgodbo o krčenju socialnih pravic vidi povsod po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer je trend v to smer opaža že od osamosvojitve naprej. S krčenjem pravic in alternativ za reševanje nastale situacije tudi politika ponuja vedno manj izbire in odgovorov. "Nastaja percepcija, da med levico in desnico ni več prave razlike in, da ta zožen spekter sploh ni več politični prostor, ampak le podaljšano orodje finančnih politik, pri čemer je politika le omot na oči za ljudi, prave igre pa potekajo v ozadju," je zatrdil.
"Če želi levica biti uspešna, mora nujno spremeniti težo, ki jo daje nacionalnemu in mednarodnemu okviru," je pojasnil Pribac in dodal, da se mora levica začeti intenzivno ukvarjati z vzpostavitvijo globalne regulacije kapitala in finančnega sistema. Meni tudi, da mora okrepiti Evropsko unijo, ki je po Pribčevi oceni dovolj močan globalni igralec, da lahko poseže na to področje.
Če ne bo ukrepov, bo kapital po krizi nadaljeval po starih vzorcih
Če se to ne bo zgodilo, ocenjuje Pribac, bo kapital, ki so ga med krizo "reševali davkoplačevalci", po krizi ponovno odvrgel beraško berglo in ponovno prevzel prekdrizno vlogo. Brez konkretnejše vzpostavitve svetovne politične skupnosti tudi na nacionalnih ravneh ne bo možno dolgoročno voditi leve politike, je dejal filozof, ki meni, da imamo sedaj morda še zadnjo priložnost, da kapital omejimo in uvedemo pravila lojalne konkurence, ki bodo presegale območja države in bodo sposobna regulacije na globalni ravni.
