Bodo izbrisani tokrat krivci za poglabljanje krize?
"Pozno prihaja do razpleta te zgodbe, saj se je šele zdaj zasvetila luč na koncu predora. Ves ta čas se mi je zdelo nujno, da se razčisti, zakaj je sploh prišlo do izbrisa in kdo je zanj politično odgovoren. Ne pričakujem pa, da bodo tisti, ki so zanj politično odgovorni, prevzeli nase tudi finančno odgovornost. Finančno breme se bo na koncu prerazporedilo na vse," je torkovo sodbo v zvezi z izbrisanimi, s katero je strasbourško sodišče jasno povedalo, da je Slovenija izvajala diskriminacijo na osnovi etnične pripadnosti, včeraj pokomentirala dr. Marjeta Mencin - Čeplak. Spomnimo, da je sociologinja s fakultete za družbene vede maja 1991 kot opozicijska poslanka vložila amandma k zakonu o tujcih, ki bi lahko Sloveniji prihranil sramoten pečat sistematične kršiteljice človekovih pravic. Čeprav je bila takrat v politiki, na vprašanje, zakaj je prišlo do izbrisa oziroma kdo je bil zanj politično odgovoren, lahko samo ugiba. "Ne vem, kaj je bil vzrok, da je Demosova večina zavrnila ta amandma. Sama takrat niti v sanjah nisem pomislila, da bi lahko te ljudi izbrisali. Namen tega amandmaja je bil preprečiti kakršne koli komplikacije. Strah me je bilo, da bodo od takrat še naših sodržavljanov zahtevali kakršne koli dokumente za vnovično urejanje statusa, vendar se ta amandma ni nanašal samo na ljudi s stalnim bivališčem v Sloveniji, temveč tudi na vse, ki so bili takrat zaposleni pri nas. Strah me je bilo odpuščanj. Da bodo odpuščali ljudi, ki ne bodo imeli slovenskega državljanstva," se spominja takratna opozicijska poslanka, ki jo je zdaj strah, da bodo politiki na oblasti sodbo strasbourškega sodišča izkoristili za že videne boje med našimi in vašimi. "Bojim se, da bo ta oblast, ki jo vodi oseba, ki je bila na oblasti, ko se je izbris zgodil, poskušala žrtve izbrisa spet razglasiti za krivce, in sicer za poglabljanje krize," opozarja Mencin-Čeplakova.
Medtem ko je strasbourško sodišče Sloveniji naložilo, da naj v roku enega leta sprejme zakon, ki bo sistemsko uredil popravo krivic, kar se lahko zgodi tudi z izplačilom odškodnin, je včeraj gospodarski minister Radovan Žerjav povedal, da država trenutno za odškodnine nima denarja.
Za Gorenaka je izbris namerna izmišljotina
"Sodba je bila pričakovana in brez dvoma jo je treba spoštovati. To pomeni, da bo vlada morala pripraviti sistemsko rešitev, ki bo uredila vprašanje odškodnin," pa opozarja nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal. Čeprav se je s sodelavci v prejšnjem mandatu lotila zakonskega reševanja statusa izbrisanih, se strinja s kritiki, da aktualni zakon o izbrisanih ni odgovoril na vse dileme in ni rešil vseh problemov. "Tudi zato smo ustanovili medresorsko delovno skupino, ki naj bi našla rešitve za eksistenčne probleme izbrisanih, od socialne varnosti do priložnosti za delo. Ta vlada pa jo je med prvimi ukinila. Upam, da to ne bo njena zadnja beseda in da bo nadaljevala, kjer smo v naši vladi končali," poudarja Kresalova, ki so ji poslanci SDS v prejšnjem mandatu ob prvi interpelaciji očitali ravno izdajanje odločb izbrisanim. Takrat je še poslanec, zdaj pa notranji minister Vinko Gorenak v državnem zboru med drugim dejal, da sta besedi izbris in izbrisani "namerna izmišljotina". "Odgovornost za izbris in njegove posledice nosijo tako politiki, ki so izbris zagrešili, in to kljub opozorilom, kaj se lahko zgodi, kot tudi politiki, ki leta in leta niso dovolili, da bi se kar koli storilo za odpravo posledic izbrisa in ureditev statusa izbrisanim," je prepričana nekdanja predsednica LDS.
Z ministrstva za notranje zadeve so včeraj sporočili, da v prihodnjih dneh načrtujejo prve sestanke glede sodbe strasbourškega sodišča, na katerih se bodo dogovorili o prihodnjih obveznostih, določili nosilce nalog in roke za izvedbo. Včeraj smo nekaj vprašanj naslovili tudi na Lojzeta Peterleta, vendar so nam iz njegove bruseljske pisarne za odnose z javnostmi sporočili, da je predsednik prve slovenske vlade o tej tematiki že veliko povedal v preteklosti, zato na naša vprašanja ne bo odgovarjal.
